1925 Rakek – Termofor
Termofor so izumili v začetku 16. stoletja. Narejen je bil lahko iz različnih snovi: cinka, bakra, medenine, stekla ali lončevine. Sprva so ga polnili z žerjavico. Na ta način so predhodno ogreli posteljo in termofor pred spanjem odstranili, da bi se izognili požarom in opeklinam. Kasneje je žerjavico zamenjala vroča voda in termofor je lahko ostal v postelji do jutranjih ur. Ker je bil vroč, je obstajala možnost, da se spalec obenj opeče, zato so ga oblekli v mehko blago. Očala so poleg le za primerjavo velikosti.
Leta 1875 so v Angliji pričeli uporabljati gumijaste. Leta 1903 pa je Eduard Penkala patentiral moderno oblikovan termofor iz plastične mase ali gume. Tovrstni termoforji so bili enostavni za uporabo in cenejši. Predstavljali so učinkovit način ohranjanja tople postelje. Zaradi tega so postali hit v evropskih državah s hladnejšim podnebjem. Uporabljali so jih doma, v bolnišnicah in hotelih po vsem svetu.
S pojavom centralne kurjave pa so počasi zatonili v pozabo, a v začetku 20. stoletja ponovno postali moderni, tokrat različnih oblik ali oblečeni v pletene prevleke.
Termofor na sliki smo pri nas doma dejansko uporabljali do napeljave centralne kurjave nekje v osemdesetih letih 20. stoletja. Dva taka in dva gumijasta sta bila pri hiši, pravzaprav so še. Kakšno uro pred spanjem smo ga položili na štedilnik in ko je voda skoraj zavrela, smo ga zaprli in odnesli v posteljo. Poanta je, da si moral na štedilnik postaviti odprt termofor.
Nad nekdanjo glasbeno šolo na Rakeku je pred mnogimi, mnogimi leti živela Klajčeva Reza. Bila je sama in bilo ji je velikokrat dolgčas, saj so jo tudi bolele noge in ni zmogla prevečkrat po stopnicah dol in gor. Vsled tega se je več ali manj zadrževala v svojem stanovanju. Njena posebnost je bila, da je igrala »človek ne jezi se« sama s sabo. Kocko je metala po sistemu enkrat zate – enkrat zame. Včasih jo je šla obiskat moja stara mama, da sta skupaj igrali. Nekega zimskega večera pa je Reza dala na štedilnik gret termofor. Ker jo je igra »človek ne jezi se« same s seboj tako prevzela, ga je pozabila odmašiti. Ko je voda v njem zavrela, je termofor veličastno eksplodiral. Na srečo Rezi ni bilo nič. Je bila pa bogatejša, čeprav že v zrelih zlatih letih, za novo izkušnjo.
Slovarček:
- Eduard Slavoljub Penkala (1871–1922) je bil hrvaški izumitelj. Njegovi izumi so brezštevilni. Poleg že omenjenega termoforja je izumil še nalivno pero, mehanični grafitni svinčnik (mi smo mu rekli tehnični svinčnik), ebonit (masa, iz katere so delali gramofonske plošče pred pojavom vinila), pralni prašek, zdravilo proti revmi, sredstvo za uničevanje insektov, zavore za železniške vagone, prisluškovalne naprave, dodelal je gramofonsko iglo in gramofon, napravil izračune in načrte za turbinsko vozilo in propeler za helikopter, patentiral je plovilo na zračni blazini leta prej, preden so tako plovilo naredili in še mnoge druge stvari.
Viri:
- https://hr.wikipedia.org/wiki/Eduard_Slavoljub_Penkala
- https://www.thehotwaterbottleshop.com/blogs/the-hot-water-bottle-shop-blog/a-history-of-the-humble-hot-water-bottle
Kraj: Rakek
Datum: 1925
Avtor: Miloš Toni
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 20. 10. 2020
Oblika: predmet na fotografiji
RSS - Posts
Še moja zgodba o uporabnosti termoforja.
V tovarni, kjer sem nekoč delal je prišel ukrep “stroga prepoved prinašanja alkohola” v tovarno. Ker pa so bili eni iznajdlivi in seveda nekateri tudi žejni saj je stara navada železna srajca je eden od delavcev zjutraj v službo prinesel dva gumijasta termoforja. Vratar pri vhodu ga ustavi ga vpraša kaj nosi to v roki pa reče kaj ne vidiš termoforja sta mi prepuščala pa jih nesem zaflikat . V resnici pa je bil v enem konjak v drugem pa vinjak .
Tak termofor prvič vidim. Pri nas smo se greli tako, da smo opeko segreli na “šporgetu”, jo zavili v časopis ali kakšno cunjo in jo pred spanjem položili v posteljo. Ko pa smo šli spat, smo ta “cajgu” potisnili v znožje, da nam je segrelo še noge. Janez pa pravi, da so si “kouter” in “poušter” segreli na krušni peči, potem je bilo pravo razkošje spati pod toplo odejo. 🙂
Termofor je včasih nadomeščala tudi dobro zamašena steklenica vroče vode, zavita v kos blaga
Morda je bilo pred več kot 50 leti, ko je v Cerknici pogosto zmanjkovalo vode. Gospodinja je ni imela niti za skuhati juho. Pa se je spomnila, da je voda v gumijastem termoforu. In je to vodo uporabila za kuho juhe. Pri kosilu so se nekaj časa zmrdovali nad okusom juhe, ko pa je gospodinja povedala, s čim jo je skuhala, se juhe niso več pritaknili. Imela je namreč okus po gumi.
Pri nas pa smo termofor nadomestili z vojaško aluminijasto čutaro. Bila je italijanska in je iz varnosti nismo odpirali in zapirali, temveč samo tipali, da ne bi postala prevroča.
Ivanka, tudi vaš termofor je bil dodatno zacinjen. Lahko, da je spuščal zaradi starosti, lahko pa da ste ga segreli kar zamašenega.
Jaz pa mislim, da so ga naredili sami doma iz zgornjega in spodnjega dela stare 2 kilogramske plinske jeklenke.
Tak termofor, samo, da je v obliki steklenice, uprabljajo na Nizozemskem za ogrevanje zibelke, preden se dojencek polozi vanjo. Je sestavni del opreme, ki jo mora imeti mama pred porodom.