1939 Rakek – Pred cerkvijo

Na sliki je Ivan Gregorič, rakovški mesar. Odhaja iz cerkve, kjer je bil pri maši.

To pa je njegova žena Danica. Zadnji na levi je njen mož Ivan. Glede na pozicijo sklepam, da je fotograf najprej napravil drugo sliko, nato prvo. Ljudje, ki prihajajo iz cerkve, so se mu zdeli zanimivi.

Kdo pa je bil fotograf, boste še izvedeli. Obstajalo je mišljenje, da je bil na Rakeku fotograf Podobnik. Vemo, da je bil dober mojster in je imel tudi učence. Potem so se pojavile še fotografije Turšiča, ki pa je bil morda iz Cerknice ali okolice. Tudi ljubiteljski fotografi so bili, kot npr. Lado Strohsack. Prihajali so tudi iz Ljubljane in drugih slovenskih krajev. Na deželi je bilo obilo zanimivih motivov. Koliko pa je bilo v resnici rakovških fotografov? To je tema za raziskovanje v bodoče.

Sliki sta zanimivi, ker predstavljata trenutek iz vaškega nedeljskega dneva. Na prste ene roke lahko preštejemo tiste, ki v cerkev niso hodili. Tja so zahajali tudi financarji in žandarji. Ker je bil Rakek obmejna postaja, je bila v mali cerkvi sv. Urha gneča. To je bil tudi eden izmed razlogov, ki so jih Rakovčani navedli v vlogi za novo cerkev. Le to so slovesno blagoslovili 30. oktobra 1938. Glede na to, da okolica še ni urejena in da so oblačila vernikov že toplejša pa obstaja tudi verjetnost, da so slike nastale na dan blagoslovitve nove cerkve.

Zadnja stran fotografij v tem primeru je prav tako zanimiva kot prednja. Tako sta jo napravila Andrej Gregorič, Daničin in Ivanov sin in srečno naključje, ki ga je Andrej popisal na slikah. Na rakovški železniški postaji je bila Trafika. V njej je delala Jelka Zorc (Andrej je zapisal Milčeva). Prišel je po razglednico. Še za časa moje mladosti so bile v kartonasti škatli, ki si jo dobil na pult in izbiral. Tako je bilo tudi v Andrejevem primeru. Slike v škatli je pregledoval in našel sliki svojih staršev.

Slike je pregledal ponovno. Razen teh dveh, drugih ni bilo. Andrej je menil, da je slikal Andrej Grčar, slike pa nesel v trafiko, da bi jih prodali kot razglednice. Andrej je Jelko vprašal, če je že kakšno prodala, ni se pa spomnil, kaj mu je odgovorila. Podpisal se je z obema imenoma Andrej Simon, čeprav smo ga vedno klicali Andrej.

Kraj: Rakek
Datum: 1939
Avtor: Andrej Grčar
Zbirka: Andrej Gregorčič
Skenirano: 1. 3. 2021
Oblika: 2 fotografiji