1930 Verona – Arena
V zbirki Jerneja Malovrha je tudi razglednica rimskega amfiteatra, ki je najbolj znan spomenik v Veroni, Italija. Arena stoji na trgu Brà. Je ena najbolje ohranjenih. V starih časih je lahko sprejela trideset tisoč ljudi. Danes oder za predstave zmanjša kapaciteto na polovico.
Zgradili so jo v prvem stoletju. Okrogla fasada je bila iz belega in rožnatega apnenca iz Valpolicelle. Potres leta 1117 je zunanji obroč skoraj popolnoma uničil. Kamenje so porabili za obnovo drugih stavb. Prva dela za njeno obnovo so se pričela v renesansi. Gledališče ima 45 koncentričnih vrst stopnic visokih 50 centimetrov. V Rimskih časih so bile tu gladiatorske borbe, v srednjem veku pa turnirji, igre, cirkuške, dramske in baletne predstave. V 19. stoletju so jo uporabljali kot heliodrom za balone, na Napoleonov predlog leta 1805 pa tudi za koride. Od leta 1913 pa je prvo operno gledališče na prostem na svetu. Prva tu uprizorjena opera je bila Verdijeva Aida ob stoletnici skladateljevega rojstva. V zadnjem času se je tu odvijalo več koncertov rock in pop skupin svetovnega slovesa. Štirikrat je gostila tudi stopničke in predstavitev Giro d’Italia. Tu bo potekala zaključna slovesnost zimskih olimpijskih iger 2026, ki bodo v Milanu in Cortini d’Ampezzo.
Poleg Arene sta razpoznavni znak Verone Romeo in Julija, čeprav v zgodovinskih kronikah ni podatkov o tej tragični zgodbi. Družini Capuleti in Montegi sta živeli v Veroni v 12. stoletju in sta bili sprti. Capuleti so priredili ples. Tam sta se Julija in Romeo prvič videla in se takoj zaljubila. Nista vedela, da pripadata sprtima družinama. Ko sta se tega zavedela, sta bila že do ušes zaljubljena. Poročila sta se že po nekaj urah poznanstva. Ja, ja, mladost je norost! Julija je bila stara trinajst let. O Romeovih letih ni podatka. Glede na to, da pa je že nosil meč je sklepati, da ni bil mlajši od Julije. Najverjetneje je imel šestnajst ali sedemnajst let. Shakespearja je navdihnila pesem »Tragična zgodovina Romea in Julije« Arthurja Brooka, ki je bila objavljena leta 1562. Tragedijo Romeo in Julija je napisal leta 1597.
Tudi Slovenci imamo svoja Romea in Julijo. To sta Veronika Deseniška in Friderik Celjski. Notranjska junaka pa sta iz Milenine zgodbe. K srečni nista tako zelo tragična. Nihče ne umre.
Pred leti sem na internetu našla obnovo tragedije Romeo in Julija. Žal si nisem zapisala avtorja. Obnova je zelo moderna. Tako pač pišejo današnje generacije. Če bi jaz tako oddala, ne bi nikdar videla mature. Takle gre:
»Romeo in Julija sta dva frika iz Verone, ki se zahaklata. Ta stari so smotani in se sploh ne prenašajo, ker imajo enak biznis ampak so v različnih klubih. Paziti morata, da ju ne odkrijejo in jima ukinejo žepnino in se sestajata na skrivaj. In tako na petdesetih straneh ona dva kakor nekaj skrivata in si prisegata kako se ljubita, ampak se nič ne “dolčkata”. Na koncu dobita en slab trip in se zadeneta do konca …«
Razglednica ni bila poslana.
Slovarček:
- Arthur Brooke: angleški pesnik, ki je napisal in ustvaril različna dela, vključno s Tragično zgodovino Romea in Julije, ki velja za glavni vir Williama Shakespearja za njegovo tragedijo Romeo in Julija.
- Giuseppe Verdi: italijanski operni skladatelj
- renesansa: obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14. in 17. stoletjem in označuje prehod iz srednjega veka v novi vek
- heliodrom: heliport, helidrom ali rotorska postaja je majhno letališče, primerno za helikopterje in druga letala z navpičnim dvigom, tudi za balone
- korida: bikoborba
- trip: spremenjeno doživljanje v času učinkovanja mamila LSD tudi odmerek mamila, ki povzroči tako doživljanje
Viri:
Kraj: Verona, hranimo v Cerknici
Datum: 1930
Avtor: neznan
Zbirka: Jernej Malovrh
Skenirano: 19. 3. 2020
Oblika: razglednica
RSS - Posts