1905 Rakek – Domiceljeva trgovina

Kaj napisati o trgovini, o kateri smo zapisali že veliko. Vsega še ne. Verjetno se bo še nekoč, ko ne bo nobene slike na zalogi, od nekod prikotalil kakšen nov podatek. Razglednica predstavlja Domiceljevo trgovino na Rakeku.

Popravek

“Kača me je zapeljala,” je nedolžno rekla Eva, ko je pojedla jabolko s prepovedanega drevesa in jo je pri tem zalotil troedini Bog. Mene so zapeljale vreče, voz in koreta, da sem na sliki uzrla Domiceljevo trgovino, čeprav ni. Razglednica predstavlja Gostilno Hladnik, katere stavba še stoji nasproti nekdanje Restavracije Jelka na Rakeku. Lastnica je bila Helena Hladnik. Kdaj je pričela delovati, ni znano. Poslovanje je zaključila leta 1947. Bila je ena izmed furmanskih gostiln. Le-ti so se tu ustavljali na svoji poti domov v Cerknico in dalje. Na Rakek so na železniško postajo, Tvrdko Kovač in še dlje naprej vozili les. Pred gostilno so bili živinske licitacije konjev, ki so jih zasegli tihotapcem, v njej pa občni zbori društev in tudi Zveze lesnih delavcev na Rakeku. Pred drugo svetovno vojno je bilo tu glavno postajališče avtobusa avtopodjetja Jugopromet, ki je vozil na relaciji Ljubljana – Rakek in nazaj dvakrat na dan.

Zaradi napake se posipam s pepelom. Glede na to, da smo sredi kurilne sezone, ga imam veliko. Ne morem obljubiti, da se ne bo ponovilo. Stara sem že in kdor dela, greši.

Domiceljevo hišo sta zgradila Matilda in Lovrenc Šebenikar, sorodnika Rudolfa Maistra. Bil je njun nečak. Leta 1903 sta hišo prodala Domicelju, ker sta se odselila z Rakeka. Tu si je Aleks Domicelj leta 1906 omislil mlin na petrolej. Mlel je predvsem koruzo in oves, po potrebi pa tudi druga žita. Dela je imel veliko. Dve leti po uvedbi mlina je že iskal mlinarja. Zaželeno je bilo, da je kandidat oženjen, ker ima žena lahko še postranski zaslužek. V tej hiši je bila v okviru podjetja Škocjan organizirana prva samopostrežna trgovina na Rakeku.

Poleg trgovine so bili hlevi. Furmani, ki so vozili les na Rakek, so tam lahko spočili svoje konje in tudi sami prespali ter naslednji dan spočiti nadaljevali pot. Tu (in pri Mlakarju) so lahko nakupili hrano za konje, če je niso imeli s seboj. Na koncu hlevov je bilo gnojišče. Pred hlevi je bila vaga za živino in vozove. Tehtali so tudi seno, krompir, sadje, včasih pa tudi les. Pred stavbo je veliko vozov. To pomeni, da jim dela ni manjkalo.

Skrajno desno dekle nekaj nese. Mogoče je Domiceljeva natakarica. Po letu 1918 je na Rakek prikorakal prvi italijanski okupacijski oddelek. Vojaki so se veliko zadrževali po gostilnah. Nek domačin je Domiceljevo natakarico opozoril, naj s kalabreži toliko ne čeblja po nepotrebnem. Pa ga je zavrnila: »Kšeft je kšeft, klobase so pa klobase!« Pri Domicelju so imeli zanimive goste – Polačev Pepe in uslužbence – Tone Debevec.

Razglednica je potovala v Pulkau. To je mesto v okrožju Hollabrunn v Spodnji Avstriji. Založnik je Franjo Štibil. Bil je mesar v Cerknici. Verjetno je k Domicelju vozil meso in si je na ta način naredil malo reklame.

Letnico nastanka so določili v Knjižnici Cerknica. In jaz jim verjamem.

Viri:

• Notranjec (22.09.1906), letnik 2, številka 38. URN:NBN:SI:DOC-UB85IKX5 from http://www.dlib.si
• Domoljub: slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo (29.10.1908), letnik 11, številka 44a. URN:NBN:SI:DOC-STYQMPOQ from http://www.dlib.si

Kraj: Rakek
Datum: 1905
Avtor: neznan, založnik Franjo Štibil
Zbirka: Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
Skenirano: 24. 9. 2021
Oblika: razglednica