Skip to content

1965 Cerknica – Higiena

8. 07. 2022

Na sliki sta dve pločevinasti banji, s katerima so v preteklosti naši starši počeli marsikaj. Takrat niso imeli za vsako stvar svoje posode ali pripomočka, pač pa so imeli en pripomoček za ogromno opravil. Danes pravimo temu, da je nekdo praktičen. Praktična je tudi letnica v naslovu, saj je približna in se nanaša na čas mojega otroštva, ko smo pri nas doma uporabljali take stvari.

Kot je bil za nas nekaj deset let nazaj »čudovit« prehod iz pločevine na plastiko, tako je bil verjetno za naše prednike nekaj posebnega tudi prehod iz lesa na pločevino pri banjah in podobnem. Prej je bilo vse iz lesa, sicer ekološko in trajnostno, a težko kot svinec.

Pri pogledu na večjo plehnato bajno se najprej spomnim na umivanje. Ne predstavljam si več, kako bi bilo, če se ne bi tako pogosto umival. Če se ne bi umil dva dni, bi sam sebi smrdel in tak v teh časih in v tej vročini ne moreš med ljudi. A včasih je bilo drugače. Živeli smo med kmeti, ki so stalno dišali po vsem mogočem, pa ni nikogar motilo med igro, v oštariji, v trgovini, v šoli … Umivali smo se enkrat na teden v banji s te slike, ki je bila dolga okoli enega metra, pa še takrat smo se umivali v isti vodi eden za drugim, le za “stuširat” je bila čista voda. Oče jo je prinesel v hišo, vanjo je natočil toplo vodo iz enega lonca, ki se je grel na štedilniku na drva, za splakovanje je bil pa drugi. Mulci smo imeli srečo, da smo se umivali prvi, nato pa smo morali iz kopalnice, ki je bila po navadi tudi kuhinja in jedilnica, spat, da sta se potem umila še starša. Kdo pa mislite, da pa je imel takrat bojler ali centralno?

Kako se je umivala moja stara mama, umrla je stara čez 90 let, mi še danes ni jasno, saj je bila invalid in se za vse na svetu ne bi mogla spraviti v tisto malo večjo ponev, ki je med tednom služila za pralni stroj in še kaj. Spomladi je moja mama med tednom v njej naredila tudi šabeso, ki smo jo morali spiti do sobote, da zvečer kopalnica ni bila zasedena. Spomnim se “dišav” stare mame, saj je hodila na stranišče na malo potrebo kar na vrt in jo opravila stoje, saj je bila vedno v dolgem krilu, pod katerim ni nosila nič. Tudi njene prijateljice, okoli katerih me je vozla, ko me je pazila, so bile iste. Tako se je pač takrat živelo. Ko pa se je umrlo, je oče pod pare namestil to banjo in jo napolnil z mrzlo vodo, da se v tistih dveh ali treh dneh, ko so mama ležali v trugi, ne bi začelo kaj dogajati.

Tudi pri drugi stari mami, h kateri sem hodil na počitnice, ni bilo dosti bolje. Nekoč, ko sem bil ravno pri njej na počitnicah so kupili pralni stroj. In to tak, z rezervoarjem, saj v Osredku ni bilo vodovoda. In, dajmo Jožko, vedra v roke pa polnit. Štirna je imela odprtino, skozi katero sem z lesenim vedrom, ki je bilo na 4 metre dolgem drogu, zajemal vodo, jo povlekel ven in z njo polnil plehnata vedra. In spet in spet, dokler nista bila polna. Po dve in dve vedri sem nosil do dvajset metrov oddaljene hiše in jih zlival v rezervoar ob stroju. Prava goba je bil ta pralni stroj, jaz pa star kakšno leto ali dve čez 10. Pa takrat ljudi ni zanimalo niti če bom lahko, niti če bom notri padel … Le kje je bil takrat Center za socialno delo? Pa takrat tudi, ko so me poslali s pet litrskim flaškončkom po strmem bregu do deset minut oddaljenega studenca na robu gozda. Saj voda je bila odlična, pot nazaj pa ne toliko. Ko sem strmino prehodil trikrat ali štirikrat, sem razumel svoje strice, kako lahko pri hoji v hrib do nosu visoko dvigujejo svoja kolena.

Torej, če je bilo tako hudo prati, se je pralo malo. Jaz pa sem molil, da bi se zaradi nošnje vode iz štirne še manjkrat. Spominjam se brisače, ki je visela cel teden poleg lavorja, v katerem je bila voda, ki je bila bolj podobna kavi, saj se je bolj redko menjala. Konec tedna je bila brisača za štiri ljudi po barvi in trdoti kot hrastova skorja, saj jo je bilo treba na kolenu prelomiti, da si si lahko obrisal roke.

In zanimivo, še sem živ. Kljub vsej svinjariji, ki mi je šla čez roke. Edina posledica so bile garje, ki smo jih imeli vsi mulci v našem koncu. Uši pa nismo imeli nikoli. Izgleda, da si jih nismo mogli privoščiti. Po vsem doživetem še kako razumem tisto misel, da pripadniki naše generacije po današnjih standardih čistoče sploh ne bi smeli biti več živi. Pa smo! In to konkretno.

Ta banjca je zanimiva, ker ima pokrov. V krogu, kjer živim, mi ni znal nihče povedati, za kaj točno se je oboje uporabljalo. Če kdo to ve, naj prosim napiše, napiše pa tudi lahko kako se je umivalo pri njih.

Slovarček:

  • plehnata bajna: pločevinasta banja

Kraj: Cerknica
Datum: 1965, 2022 (fotografija)
Avtor: Miloš Toni
Zbirka: Jože Brence
Fotografirano: 5. 7. 2022
Oblika: predmet

13 komentarjev leave one →
  1. Ivan Z. permalink
    8. 07. 2022 07:17

    V ta mali se je pa žehta kuhala. Taka trdovratno umazana.

    Všeč mi je

  2. jozebrence permalink
    8. 07. 2022 07:36

    Hvala. V naših koncih smo poznali samo čisto navadni žehtni lonec, v katerem so gospodinje kuhale perilo in ga s kuhalnico vrtele po ” bobnu “.

    Všeč mi je

  3. 8. 07. 2022 07:50

    Bravo za ta zapis! Ja, preživeli smo, kdo bi si mislil. In tisto vodo, v kateri smo se vsi umili, so v suši zlili pod jablano… so bila bolj debela jabolka potem. Nekateri starci se pa sploh niso marali umivati, češ da je dovolj, da jih je skopala babica, ko so se rodili… enega sem poznala…

    Liked by 1 person

  4. 8. 07. 2022 08:16

    In za žensko je razsvetljeni cerkveni mož zapisal, da je dopustno, da se umije enkrat na mesec, vendar naj pri tem ne uživa!

    Liked by 2 people

  5. Arne Kozina permalink
    8. 07. 2022 08:30

    Človek kot vrsta, je tisočletja rabila (pila) vodo zgolj za preživetje. In to ekološko uspešno! Sanitarne iznajdbe kot je ta v prispevku, so stare komaj stoletje…O tem, kaj danes vse sodi v “nepogrešljivo” skrb za zdravje, pa nebi. Civilizacija je lepa stvar – dokler se spet ne izrodi!

    Liked by 2 people

  6. alojzmazij permalink
    8. 07. 2022 09:04

    Po umivanju je bila voda iz banje prabljena še za ribanje tal ! V njej so plavali ostanki žajfe in bi jo bilo škoda zliti po dvorišču.

    Liked by 3 people

  7. Anonimnež permalink
    8. 07. 2022 11:18

    Prašek oziroma milo , pa je naša mama skuhala iz pepela.

    Liked by 1 person

  8. Anonimnež permalink
    8. 07. 2022 11:26

    ČERVEK S.; Čistoča je polovica zdravja, je rekel prašič; in se vtgrl v blato.

    Liked by 2 people

  9. 8. 07. 2022 12:45

    Ložanje so – kot po navadi ne brez zlobe – pripovedovali:
    Prezidanka z otročičem v zibi je kruh mesila, pa se je ravno tedaj razgaljeno dete pokakalo. Ona urno skoči, ga obriše in očedi, pri tem po nesreči pomoč mezinec v kakec in se vrne h kruhu. Mezinec skrbno drži iztegnjen stran in mesi naprej. Na začudeni pogled opazovalca pojasni: “Ja, veste, snaga je bogu draga!”

    Gotovo tudi v Prezidu ni manjkalo podobnih špotljivk na račun Ložanov, čeprav so oboji mestni, torej malo boljši, bolj kulturni…

    Všeč mi je

  10. jozebrence permalink
    8. 07. 2022 12:59

    Hvala vsem za dodatke.

    Še ena o čistoči. K neki hiši so okoli leta 70 prišli ljudje pomagat pri nekem delu. Sosede so se ponudile, da bodo pomagale gospodinji pri pripravi mize ter malice in ena od njih jo je prosila, če ji da krpo, da bo z njo očistila mizo. Šefica ji prinese krpo, pomočnica jo pogleda in vidi, da so to gospodinjine spodnje hlače. Na njene široko odprte oči in vprašanje, češ, z gatami?, ji ta odgovori, da so tako ali tako za oprati.

    Liked by 1 person

  11. Saša Aleksandra permalink
    10. 07. 2022 18:25

    Pri sosedovih, od koder je doma moj oče so imeli podobno posodo za kuhanje velikonočne šunke, ki jo je gospodar ,po domače ”šlosar” Oz Kovač in ključavničar naredil sam.

    Liked by 2 people

  12. 10. 07. 2022 19:37

    V prispevku 1962 Podlož – Deklica na vasi je mogoče videti še eno ovalno pločevinasto posodo, ki je bila izrecno namenjena za kuhanje šunke – dokler je niso kako drugače uporabili…

    Liked by 2 people

Trackbacks

  1. Večnamenska banjica | Fotodnevnik – ena na dan

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: