Skip to content

1956 Begunje – Kuharski tečaj

21. 09. 2022

Slika prikazuje zbirko kuharskih receptov, s katerimi so se leta 1956 spoznavale mlade begunjske kuharice. Naša mama Cvetka Kranjec je imela veliko receptov, s katerimi si je pomagala pri kuhanju in peki. Da je bila ta zbirka pogosto na mizi, gre sklepati iz tega, da smo družinski člani na njej pustili svoje sledi. Jaz sem se seveda morala vsepovsod podpisovati, s sestro Martino sva nanjo napisali verske resnice in zapovedi, a tudi ata Janez jo je uporabil za trenutni pesniški navdih in na zadnjo stran napisal tole:

“Zahvaljen bodi, o gospod, da siti tvojih smo dobrot. Trenutno nam nič več ni zanje, zato naj Jack prinese žganje.”

Včasih so dekleta že od malih nog pomagala pri delih v kuhinji in se na ta način naučile kuhati. Ko se je bližal čas, da si ustvarijo svoje družine, so se številne udeležile kuharskih šol. Gospodinje so si med seboj izmenjavale recepte, ki so bili zapisani na različno velikih listkih. Te listke sem prav oboževala in tudi sama marsikdaj kaj spekla po tako zapisanih receptih.

V zbirki najdemo jedilnike s podrobnimi navodili, kako posamezno jed pripraviti.

Jedilnik št. 1: juha ponarejena s sukancem, čebulna omaka, pire krompir, jabolčni štrudelj.

Jedilnik št. 2: svinjski zrezki v omaki, krompirjevi pečeni svaljki, solata, krhke jabolčne rezine.

Jedilnik št. 3: ohrovtova juha, koruzni pečenjak z jabolki in jabolčna čežana, pita maja, vanilijevi rogljički, orehove kocke s čokoladnim ledom.

Jedilnik št. 4: paradižnikova juha z rižem, kruhov narastek, jabolčni kompot.

Jedilnik št. 5: pljučni haše, koleraba v omaki, pražen krompir, smetanovi kifeljci.

Jedilnik št. 6: vampi v omaki, polenta, kašnat koh, kompot, korenjevi kifeljci.

Jedilnik št. 7: čevapčiči, pečena krompirjeva repa, solata.

Jedilnik št. 8: grahova juha s krompirjem, čufte ali mesni cmoki v paradižnikovi omaki, pire krompir, omletna potica s sirom.

Jedilnik št. 9: piškotni fancelj v juhi, lovska pečenka, glaziran krompir, vinska omaka, sirov štrudelj.

Jedilnik št. 10: musaka iz kislega zelja, soparni krofi preliti z mlekom.

Jedilnik št. 11: ocvrti grah v kostni juhi, telečja rižota, solata, krompirjev štrukelj z jabolki.

Jedilnik št. 12: omletni rezanci v juhi, paštašuta.

Jedilnik št. 13: segedinski golaž, krompir v kosih.

Jedilnik št. 14: zelnata juha s krompirjem, buče na italijanski način, glaziran krompir, rižev koh.

Jedilnik št. 15: nadete telečje prsi, mešana solata, krompirjeve paštetke, buhteljni.

Jedilnik št. 16: zelenjadna juha, pečena jetra v omaki, pire krompir.

Jedilnik št. 17: svinjska juha z zlatimi rezinami, mavželjni, krompirjeva solata.

Jedilnik št. 18: goveja juha z zdrobovim fanceljnom, polpete, paradižnikova omaka, pražen riž, jabolčna kača.

Jedilnik št. 19: osja gnezda, kumarična omaka, krompirjev pire, zdrobova kaša.

Jedilnik št. 20: svinjska glava v šari, krompirjeva omaka, polenta.

Jedilnik št. 21: juha s piškotnim fanceljnom, nadeta lovska pečenka, pražen riž, paradižnikova omaka, dunajski zrezek, krompirjevi korenčki, mešana solata.

Polega vsega tega najdemo tudi navodila glede predelave prašiča, in sicer za jedi: jetrna pašteta, zaseka, tlačenka, salo, salame, mesene klobase v olju, pečenko v konzervi in pečenko v masti.

Na tečaju so se učile tudi peči torte, in sicer orehovo, doboš torto, male tortice ali punč krofe, dunajsko, ajdovo, francosko kavno in piškotno torto. Tudi s poticami in ostalim pecivom so se spoznavale. Pekle so dvobarvno potico, orehovo – medeno in kostanjevo, pa tudi omletno potico. Naučile so se, kako se pripravi šmoren, ploščice s snegom, kremšnite, srbski piškoti, huzarni krapi, čokoladni polumeseci, pomarančne kocke, krapi, šamrole, princes krofi, krhki flancati, krofi, brizgano pecivo, krhke prestice, očke, preprosti rožički in navadni keksi. Pripravljale pa so tudi likerje, in sicer jajčni, kavni, orehov, kimlov, jagodov, pomarančni in borovničev liker, na koncu pa še vinski šoto.

Kot lahko vidimo, so kuhale preproste jedi, nekaterim danes niti imen ne poznamo več, kaj šele jedi same.

Tečaj je vodila gospa Drenik – Bočkova iz Cerknice. Imena se mama in teta Tinka ne spomnita, kot tudi ne imen nekaterih drugih udeleženk, zato bom zapisala, kako se jim je po domače reklo.

Spredaj od leve proti desni sedijo:

  • Milka Meden – Jagrova iz Topola,
  • Apolonija Stražiščar – Mihcova Nija iz Begunj,
  • voditeljica tečaja Bočkova,
  • Cvetka Kranjec – naša mama in
  • Draga Turšič – Jurčkova iz Begunj.

Zadaj od leve proti desni stojijo:

  • prvi dve sta neznani,
  • sledi Ana Turšič – Kotova iz Bezuljaka,
  • Plesničarjeva iz Begunj,
  • Tinka Kranjec iz Topola, poročena Brezec v Bezuljak,
  • naslednja je tudi neznana,
  • tista z očali je Tonkova iz Bezuljaka,
  • poleg nje Gašperjeva iz Selščka,
  • nato Čopetova Ana iz Begunj,
  • zadnja v vrsti pa je prav tako neznana.

Vse imajo lepe bele predpasnike, ki so jih prinesle od doma, na glavi pa imajo trak, s katerim so si med kuhanjem ukrotile lase. Obleke oziroma krila jim segajo čez kolena, midi moda, bi rekli danes, nekatere imajo oblečene jopice, ki se zapenjajo samo z gumbom ali dvema od vrha, danes temu rečemo bolero jopice, najlonke na nogah in nizke čeveljce brez pet. Tečaj je potekal v prostorih Kmetijske zadruge v Begunjah, mesta, kjer so slikane, pa ne prepoznam.

Jed, ki mi bo za vedno ostala v spominu, je šmoren z borovničevim kompotom. V bližnjem gozdu smo nabrali borovnice, katere je mama vkuhala v kompot. Kozarce je skrbno skrila pred nami, a smo jih vedno našle. Bili so v zgornjem predalu komode med oblačili. Mama je najbrž verjela, da predala ne bomo dosegle in kompota ne bomo našle. No, s pručko se marsikaj doseže. Vendar smo te kozarce samo poželjivo opazovale in si nismo drznile, da bi katerega odprle, kajti bili so namenjeni prav za že omenjeno jed. Mama je spekla šmoren, ga raztrgala na manjše kose, izbirala sem tiste, malo bolj hrustljave, zraven pa ponudila borovničev kompot. Najbolj preprosto, kar si je možno zamisliti, a božansko. Otroci smo znali ceniti prav vsako jed, saj smo marsikdaj morali z delom na polju ali pa v kuhinji pomagati, da je jed sploh prišla na mizo.

Kraj: Begunje pri Cerknici
Datum: 1956
Avtor: neznan
Zbirka: Vika Turšič
Skenirano: 24. 5. 2022
Oblika: dokument in fotografija

One Comment leave one →
  1. Arne Kozina permalink
    21. 09. 2022 08:12

    Čudovite jedi, ki so se jih naučile tudi dekleta iz Begunj, so mi zelo znana in domača. Delala jih je tudi moja mama, ki je odrasla (materi Nemki) čisto na drugem koncu Balkana. Skupno tem dobrotam je namreč eno: dobri, stari pečat KK (cesarsko- kraljeve monarhije Avstrije. Verjetno pa tudi tradicija tovrstnega prosvetljevanja podanikov cesarstva. Od Marije Terezije naprej.

Dodajte komentar

%d bloggers like this: