1976 Betalov spodmol – Ura zgodovine
V okviru zgodovinskih ur smo imeli tudi ekskurzijo v Betalov spodmol. Kot je razvidno iz fotografije, smo vsi vneto poslušali. Betalov spodmol spada med najpomembnejša paleolitska najdišča pri nas. Nahaja se tik nad cesto Postojna-Predjama. Vhod je nastal z udorom stropa 174 metrov dolge jame, ki jo je izdolbla ponikalnica iz Pivške kotline. Zaradi ojezerjene Pivške kotline, ki je nudila bogat vir hrane, je bil v starejši kameni dobi priljubljena postojanka neandertalcev. V njem so našli ostanke najrazličnejših živali, največ kosti jamskega medveda. V najnižjih plasteh so našli ostanke deningerjevega medveda, ki je bil predhodnik jamskega medveda, ostanke jamske hijene, orjaškega jelena in kirhberškega nosoroga. Najdbe hranita Narodni muzej Slovenije in Notranjski muzej Postojna.
Profesor Zupan je bil legenda. Bil je zagrizen Slovenec in nič ga ni bolj razjezilo, kot heimatdienst. Kadar smo pričakovali spraševanje, pa bolj malo znali, smo ga, takoj ko je vstopil v razred, vprašali, če je slišal, kaj je spet naredil heimatdienst. Zmaga. Takoj »je padel not« in razburjeno pripovedoval, kaj in kako. Ne pa vedno. Kdaj pa kdaj nas je na kratko zavrnil in izvlekel svoj zvezek, ki je bil tudi legendaren. V njem je imel zapisana vprašanja za vsakega dijaka posebej – po tri. Govorilo se je, da si že v začetku leta prav za vsakega zapiše, kaj ga bo vprašal v vsakem četrtletju šolskega leta. Generacije so se trudile, da bi pogruntale njegov sistem, ampak do moje mature še ni nikomur uspelo.
Kot že rečeno je vsak dobil po tri vprašanja. Ocena je bila lahko od minus nič do plus pet z vmesnimi niansami, npr. 3,75. Kočna ocena je bila seštevek vseh treh. Bilo pa je vprašanje, ki ti je poprečje lahko zbilo na ničlo, četudi si na prejšnji dve vprašanji odgovoril za pet: slovenska severna narodnostna meja. Tako smo jo znali, da sem jo že pozabila: Šmohor, Dobrač, Beljak, Osojske ture, Svinja planina, nekaj časa nad Gospo Sveto, se ne spomnim več in tako do Monoštra. Če tega nisi znal, ni bilo opravičila. Treba je bilo znati povedati na izust, brez zatikanja in pokazati na zemljevidu. To je bil manjši problem, ker je bil zemljevid, od dolgoletnega vlečenja prstov dijakov že popolnoma znucan. Je pa včasih kdo tudi falil pa je šel preveč navzdol. »Kam?« je zavpil, »tisto je še naše!« Če nisi bil prepričan, je bilo bolje, da si pokazal malo bolj gor, ker je v tem primeru mirno povedal, da je tisto sicer res še naše, ampak toliko pa vseeno ne.
Tudi predaval je na svojstven način. V razredu so bile tri vrste klopi. Med narekovanjem, ko smo pisali kot nori, da nam ne bi kaj ušlo, je hodil med klopmi od zadnje stene, okrog srednje vrste, do zadnje stene. Ker so nam itak šle samo neumnosti po glavi, zgodovina pa bolj malo, česar mi je danes žal, smo mu marsikdaj postavili kakšno oviro. Na primer stol med dve vrsti klopi. Nekaj časa je zdržal in hodil samo do stola, prej kot v desetih minutah pa ga je odmaknil, da je lahko opravil običajno turo. Leta 1978 se je za revijo Start slikala gola Moni Kovačič. Ker je bil zakrknjen samec, smo mu, da bi ga zmedli, na prvo klop nastavili duplerico iz Starta. Nekaj čas mu je šla na živce, potem pa je revijo zaprl in jo pomaknil popolnoma na drug konec klopi, kjer jo je še vedno videl, ampak samo naslovnico.

Slovarček:
- heimatdienst: Koroški heimatdienst (Koroška domovinska služba) je politična organizacija s skrajno desničarskimi idejami. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil zelo aktiven, saj je bil gonilna sila nasilnega odstranjevanja krajevnih tabel z dvojezičnimi napisi.
- izust: na pamet
- spodmol: kratka vodoravna jama pod previsno steno
Viri:
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Koro%C%%A1ki_Heimatdienst
- http://www.dedi.si/dediscina/273-betalov-spodmol
Kraj: Betalov spodmol
Datum: 1976
Avtor: eden od sošolcev
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 19. 1. 2015
Oblika: fotografija
Super so te slike- spomini na gimnazijsak leta, še posebno na ure zgodovine in legendarnega prog. Zupana.
Tudi naša razredničarka je bila prof. Asta Sila , za zgodovino smo pa imeli profesorja Dujca , ki pa je od nas bolj kot severno spraševal zahodno narodnostno mejo , verjetno zato , ker je bil doma s tistega konca .
Bil sem med redkimi srečneži, ki mi pri zgodovini ni bilo treba pisati v zvezek in me po uri zgodovine ne bolela roka. Moja sestra, ki je bila štiri leta starejša mi je dala popisane zvezke. Besedne zveze, številke, stavki in celi odstavki in poglavja so bili po 4 letih dobesedno enaki. Prof. Zupan je znal vse na pamet. Če se mu je kje zataknilo, sem laho nadaljeval stavek iz zvezka.
Oh saj je profesor Zupan tudi zahodno mejo spraševal.Prvi je odgovarjal severno , naslednji pa zahodno.Še danes ko profesorja že dolgo ni več, jo sredi noči obvladam.Kakor koli, takih profesorjev , pa res ni več.Pa tudi zlobna Sila je bila sila. Čase smo znali vsi , ne glede na ocene.Ko je spraševala, je bila v razredu čista tišina in se je slišalo samo cingljanje njenih”brčoletovˇ”. Lepo je bilo.