Preskoči na vsebino

1932 Milanov Vrh – Na Mavrovi njivi

15. 12. 2023


Neznani fotograf je na Mavrovi njivi pri Milanovem Vrhu 24. januarja daljnega leta 1932 dvakrat posnel druščino, v kateri je med fanti in otroki tudi več uniformirancev, najbrž vojakov ali graničarjev. In kdo je na to in druge slike iz albuma Viktorja Kraševca ml. z razločnim in energičnim rokopisom zapisal dragocene podatke?

Sodeč po besedilu v knjigi Francija Strleta Partizanski volk samotar je prizorišče njiva, ki je bila najbrž last višjega lovca Mavra ali je kako drugače povezana z njim. V knjigi beremo dialog med mladim Viktorjem Kraševcem, ki je začel izdelovati pasti za lisice in podobno divjad ter višjim lovcem Mavrom, ki je izvedel za njegove pasti, jih naročil zase večje število in hkrati domneval, da mladi Viktor z njimi tudi nezakonito lovi:

“Ali so trdne, ali so dovolj močne, da bodo dobro prijele in držale?” je vpraševal Maver.

“Brez skrbi …”

“Ali si jih preizkusil?”

Zviti mož bi bil najbrž rad vedel, če je Viktor lovil tudi že s pastmi, kar bi bil nov primer divjega lova, in to še celo na živali z dragocenim krznom … Vajenec pa ga je le postrani pogledal in se mu nasmehnil.

“Danes sem videl srno, ko je delala gnezdo na smreki …”

Ta zaviti odgovor je višjemu lovcu Mavru zavezal jezik, da ni več spraševal, temveč samo še premišljeval …

Na teh dveh slikah pa ni vdeti nič takega, kar bi moralo višjega lovca Mavra skrbeti. Med družbo otrok in odraslih je vsaj pet uniformirancev, od tega štirje na smučeh. Dva odrasla sedita na sankah, en otrok je na smučeh, prav tako nekaj odraslih moških. Le trije ali štirje so zgolj gledalci, med njimi mož v dolgi suknji. Smučarji in sankači so vrh vsakdanje zimske obleke nataknili na noge le volnene dokolenke ali ovijače, ki sodijo k uniformi, vzeli palčnike, ki so se ob prvem padcu zmočili – pa hajd na sneg!

Kje pa je kakšna vlečnica?! Pa ratrak in snežni top?… Sneg je že malo uležan, mogoče celo južen, a ga je čez in čez dovolj za smučanje in sankanje otrok in moških. Nobene ženske namreč ni videti – razen če je oblečena čisto po moško. Tudi strmina je ravno prava in dovolj dolga, da se je užitek znova in znova vzpenjati in spuščati po njej.

Uživači se bodo vrnili domov z razmočenimi čevlji in pomrzlimi nosovi, široko nasmejali in polni veselih vtisov. To noč bodo trdno spali.

Viri:

  • Franci Strle: Partizanski volk samotar, Lj., Partizanska knjiga 1975

Kraj: Milanov Vrh
Datum: 24. 1. 1932
Avtor: ni znan
Zbirka: Borut Kraševec – album Milanov vrh
Skenirano: 2. 10. 2023
Oblika: 2 fotografiji

No comments yet

Dodajte komentar