1936 Beograd – Gardist France Škrbec
Leta 1915 rojeni France Škrbec – Mihov iz Topola na Blokah je bil v družini naše mame Ivane drugi od sedmih otrok Jožefa in Neže roj. Kraševec. Bil je prvi od treh sinov. V 21. letu starosti je bil junija 1936 napoten na služenje vojaškega roka h Kraljevi gardi v Beograd – elitni enoti jugoslovanske kraljeve vojske. Pravila so predpisovala, da so v gardo sprejemali le zdrave fante iz dobrih, poštenih, vernih in zanesljivih družin, kmečkega stanu, ki so bili ob tem vzornega vedenja in pismeni. Biti so morali primerno razviti, čedne zunanjosti in predvideni za 18-mesečno služenje vojaščine. Nikakor niso smeli biti levičarsko usmerjeni. Vse te pogoje je France izpolnjeval in najbrž je to v veliki meri, v viharnih časih, ki so sledili, zapečatilo njegovo življenjsko usodo.
Po letu 1934, ko je bil v Marseillu v atentatu ubit jugoslovanski kralj Aleksander I. Karađorđević- Zedinitelj, je v imenu mladoletnega prestolonaslednika Petra II. vladal njegov stric regent Pavle Karađorđević. Leta 1935 je bila reorganizirana tudi Kraljeva garda. Postala je samostojna divizija, ki so jo sestavljali: dva konjeniška polka, topniški polk in pehotni polk, ki je imel 4 bataljone s po 4 četami z dodano četo mitraljezov in polkovno godbo. Pehotni polk je dobil tudi četo za ognjeno podporo z minometi in lahkimi topovi. Komandant garde je imel čin divizijskega generala, komandant pehotnega polka pa čin brigadnega generala. V pehotnem polku je kot navaden vojak – redov 12. mitraljeske čete služil Mihov France, kot kaže žig enote.
V natančnem opisu v vojaški knjižici, ki se je za čuda ohranila doma v Topolu kljub dvema velikima medvojnima požaroma, je komandir čete poročnik Jovanović v srbskem jeziku in v cirilici skrbno izpolnil vse rubrike s Francetovimi podatki.
– vojno okrožje: Ljubljansko
– poklic in bivališče: kmet, Topol
– vera in narodnost: rimo katoliška, Jugoslovan
– izobrazba: 6 razredov osnovne šole
Skladno s takratnimi usmeritvami o troedinem jugoslovanskem narodu so ga vpisali kot Jugoslovana.
Skrbno so bile opisane vse telesne značilnosti:
– obraz: podolgovat
– lasje: svetli
– oči: modre
– brki: brije
– nos: pravilen
– usta: pravilna
– brada: brije
– posebni znaki: nima
– govori srbsko hrvatsko
Komandir Jovanović je na koncu vojaškega roka v knjižico napisal, da je vojak usposobljen za mitraljezca, da je bilo obnašanje dobro, kljub izrečeni kazni 13 dni vojaškega pripora.
France se je od vojakov vrnil pred novim letom 1937/38 in se po predpisih takoj javil na občini Bloke, da so ga vpisali v vojaško evidenco.
S seboj je od vojakov prinesel spominsko fotografijo, ki jo je z retuširanjem in lepljenjem izdelal Foto atelje ŽAK na Sarajevski ulici 83 v Beogradu. S pomočjo Francetove slike iz vojaške knjižice je nastala razglednica v častni gardni uniformi s pištolo, bajonetom in namišljenim odlikovanjem, ki jo krasijo jugoslovanske trobojnice, cvetje in vedute beograjskih ulic.
Leta 1939 so ga za 41 dni napotili na orožne vaje k 3. planinskemu polku v Škofjo Loko. Dodeljen je bil v zaledje – trupna komora, kot kaže žig tega polka.
Vojna se je nezadržno bližala in France je dobil nov razpored v Velike Bloke k 37. pehotnemu polku, ki mu je poveljeval major Boško Milošević. V tej enoti je na orožnih vajah preživel leta 1940 kar 158 dni. Prvič mu je komandir dal oceno: Sposoban za borca, vladanja dobrog, kažnjen nije. Drugič ga je nov komandir ocenil: Vladanja u vremenu službe dobrog, kažnjen 2 dana zatvora.
Aprilska vojna ga je ujela v tej enoti skupaj z dve leti mlajšim bratom Janezom. Polk se je iz Velikih Blok – bližine jugoslovansko-italijanske meje, čez Suho krajino premikal na nove obrambne položaje proti Zagrebu. Že 10. aprila je bila v splošnem kaosu v Zagrebu pod pokroviteljstvom agresorske Nemčije ustanovljena marionetna NDH in 37. pehotni polk je bil razpuščen. Brata France in Janez sta uspela nekje dobiti civilne obleke in se peš napotila proti domu. Poti sta poznala, saj sta jih večkrat prehodila z živino, kupljeno na sejmih na Dolenjskem in v Beli krajini. V dveh dneh sta bila že pri sestri Mici, poročeni pri Škilarjevih na Runarskem. Skoraj doma bi lahko rekli. Tu sta se srečala z zaostalo jugoslovansko graničarsko enoto z Javornikov, ki o razpadu niso vedeli nič in tudi niso hoteli nič slišati. Na nesrečo sta bila brata še vedno v vojaških čevljih in smatrali so ju za dezerterja. Skrila sta se pod podom v skednju, graničarji pa so ju odkrili in zasuli s streli. Janez je bil smrtno ranjen, France ranjen v noge, vojaki pa so odšli svojo pot. Janez je bil tako prva žrtev II. svetovne vojne na Blokah, Franceta so odpeljali v bolnišnico, a noge niso bile nikoli več zdrave.
V takem stanju in v negotovem času se je leta 1942 pridružil bloškim vaškim stražarjem pod vodstvom župnika Antona Hrena. Po italijanski kapitulaciji so se vaški stražarji v Novi vasi predali partizanom. Župnika Hrena so našli skritega v Županovem skednju in ga ustrelili. Po kdo ve kakšnem kriteriju je bil France v skupini devetih odpeljan v Ribnico in Kočevje. Sredi oktobra 1943 so bili ustreljeni v Jelendolu in tam zakopani. Po letu dni so jelendolske žrtve domobranske oblasti prekopale na pokopališče v Hrovači pri Ribnici. Francetovo truplo so prepoznale njegove sestre predvsem po skrbno sešitih robčkih, ki so mu jih z začetnicami njegovega imena izvezle še pred vojno, in jih je imel pri sebi tudi ob zadnji uri.
Ker se je Francetov najmlajši brat Anton kot deček pred vojno utopil v vaškem vodnjaku, je priimek Škrbec, ki ga je na Bloke prinesel Francetov praded Jakob sredi 19. stoletja iz Podcerkve, na Blokah ugasnil. Ko pišem to žalostno zgodbo, je minilo že več kot 80 let od Francetove smrti. Doma se o maminih treh bratih nismo veliko pogovarjali. Le v molitvi so bili vedno omenjeni in bili na nek način z nami.
Vojna je hudič in bojte se je! To so vedno ponavljali naši starši in stari starši.
Viri:
- Vojaška knjižica France Škrbec, razjasnitev zapisov v cirilici in prevod Božo Lazić, Velike Bloke
- Wikipedija
Kraj: Beograd
Datum: 1936
Avtor: Foto Žak
Zbirka: Alojz Mazij
Skenirano: 19. 10. 2023
Oblika: 2 fotografiji
Stare slike 
Pretresljiva zgodba!
Všeč mi jeVšeč mi je
Pretresljiva so dejanja domobrancev. Konec pričakovan… “V ognju groze plapolam”, je rekel nekdo, nekoč, nekje. In tako se je zgodilo 24.11.1943 v Grahovem.
LP iz Grahovega, SF/SN
Všeč mi jeVšeč mi je