Preskoči na vsebino

1908 Podskrajnik – Kapelica

8. 02. 2026

Razglednica je nastala ob blagoslovu kapelice Sv. Antona v Podskrajniku. Kapelico so zgradili leta 1908 s pomočjo vaščanov. Postavil jo je domačin Anton Svet v zahvalo za srečno vrnitev iz Amerike.

Brata Anton in Frančišek sta se leta 1904 vračala iz Amerike. Ladjo je zajel silen vihar. Anton se je zaobljubil, da bo, če se živ vrne domov, v zahvalo postavil kapelico. Besedo je držal. Dogovoril se je za prostor nasproti rojstne hiše v Podskrajniku. Pomagali so sovaščani. Na koncu so v kapelico postavili kip Sv. Antona Padovanskega, ki je tudi zavetnik pred brodolomom in družin popotnikov. Avtor kipa ni znan. Leta 1920 so Svetovi ponovno odšli v Ameriko. Za starši in starejšimi brati so odšle tudi sestre. Z njimi je odšel tudi kip Sv. Antona kot nekakšen hišni zavetnik. Doma sta ostala le Ivan in Ludvik Svet. Kip sta nadomestila z novim. Povojna vihra kapelice ni pustila nedotaknjene. Najedal jo je tudi zob časa. Sv. Antona je iz kapelice odnesla Nada Porokova, da bi ga ohranila pred uničenjem.

Bonač je bila gostilna v Begunjah. Marija Naglič je verjetno žena od Petra Nagliča. Vem, da je bila žena od Petra Nagliča iz Selščka – Mivča.

Na desni strani je cerkniški dekan Frančišek Kunstelj. Rodil se je 20. oktobra 1844 v Radovljici. V mašnika je bil posvečen na svoj rojstni dan leta 1967. Služboval je kot kapiteljski vikar v Novem mestu, kaplan v Št. Petru pri Novem mestu in na Šmarju kot župni upravitelj in župnik na Jančah. Leta 1887 je postal župnik in dekan v Cerknici. Zaradi bolezni se je leta 1913 upokojil. Umrl je 13. septembra 1915. Pokopali so ga dva dni kasneje v Cerknici.

Ženske na sliki so pokrite v bele rute, ki so jih nosile le ob velikih praznikih in slavnostih. Narejene so bile iz finega blaga, ročno izvezene in/ali okrašene s čipko.

Ko so obnavljali kapelico, so nameravali novejši kip postaviti nazaj, a ga Nada ni želela vrniti. Restavratorji kapelice niso vedeli, da je original v Ameriki. Viktor Adamič je navezal stik s Svetovimi in ti so darovali prvoten kip. Domov so ga poslali v leseni škatli. Lastniki na blagoslovitev nove kapelice niso mogli priti, so jo pa obiskali kasneje in bili navdušeni.

Na spletni strani je Frank Svet objavil zapis: »Kip svetega Antona so v Ameriko prinesli, ko ga je moja babica Svet zavila v odejo in se z ladjo pred drugo svetovno vojno pridružila svojemu možu v New Yorku. Skrbelo jo je, da bi se kip v bližajoči se vojni poškodoval. Pri njej je ostal do njene smrti konec štiridesetih let prejšnjega stoletja. Nato je sveti Anton s sinom Frankom Svetom starejšim odpotoval v nov dom na podeželju v severnem delu zvezne države New York. Tam je ostal do leta 1991, ko je umrl Frank Svet starejši. Njegova hči Frances (Svet) Wesley je kip prinesla v svoj dom v Mt. Dori na Floridi. Ko je slišal za obnovo kapele, je Frank Svet ml., sin Franka Sveta, stopil v stik s svojo sestro Frances Wesley in oba sta se odločila, da svetega Antona vrneta v njegov dom v Podskrajniku pri Cerknici. S pomočjo Viktorja Adamiča, ki živi v Podskrajniku pri Cerknici, so se dogovorili, da bodo skrbno zavit kip poslali v njegov sedanji dom. Lokalni umetnik je pomagal obnoviti kip v sedanje stanje.«

V nedeljo, 17. junija 2012, na godovni dan Sv. Antona Padovanskega so se cerkniški župljani ponovno zbrali ob obnovljeni kapelici. Blagoslovil jo je župnik Jože Vidic. Finančno pomoč za obnovo je priskrbela Občina Cerknica, drugi donatorji in krajani.

Nekega lepega dne sem se pozno popoldan peljala v Cerknico. Ker se držim predpisov, sem peljala v skladu z omejitvami, kar se je kasneje izkazalo za pametno. Pred kapelico na pločniku je nekaj ležalo. Mislila sem si: »Poglej cepca, kje je pustil gajbo!« Za nazaj sem pa peljala še malo počasneje, kot je določeno, da si bom tisto gajbo bolj natančno ogledala. Ni bila gajba, je bil radar. Ob tem sem se spomnila zgodbice, ki je bila pred mnogimi leti objavljena v reviji Mag. Pisalo je o dveh vrlih Slovenkah, ki sta šli v šoping v Avstrijo. Na poti domov sta se ustavili na avtocestnem počivališču, da bi zreducirali vrečke na minimum, ker je tedaj še potekala carinska kontrola na meji. Saj se spomnimo: »Imate kaj za prijaviti?« Ko sta nakupe »pripravili« za carinski pregled, sta odvečno embalažo odnesli v kontejner. Na njem je stalo nekaj svetlečega in ena je ugotovila, da je to skoraj nova mikrovalovka. Odnesli sta jo v prtljažnik in odpeljali. Čez nekaj kilometrov pa so za njimi pripeljali možje z modrimi lučkami. Odnesli sta radar.

Revija Mag je izhajala od leta 1995 do 2010.

 

Viri:

  • Matjaž Žnidaršič
  • Google
  • Slovenec: političen list za slovenski narod (14. 09. 1915), letnik 43, številka 209. URN:NBN:SI:DOC-W5G3YJOR from http://www.dlib.si

Kraj: Podskrajnik
Datum: 1908
Avtor: Maks Šeber
Zbirka: Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
Skenirano: —
Oblika: datoteka

3 komentarji leave one →
  1. milenaozbolt's avatar
    8. 02. 2026 07:54

    Ta slika z rutami je res imenitna. V Loški dolini so jim nekateri rekli aptahe, če se prav spomnim. Tri ali štiri ženske na sliki so pokrite tudi z bolj imenitnimi šerpami ali nečim podobnim.

    Liked by 1 person

Dodajte komentar