Preskoči na vsebino

1962 Snežnik – Koča / Slovarček narečnih besed na R

14. 07. 2026

Ta slika Snežnika je videti nekako resnobna. Poleg koče, katere predhodnico je kot opazovalnico zgradila še italijanska vojska, je na njej tudi planinec v pumparicah, kakršne so pred invazijo kavbojk veljale za edino pravoverno planinsko oblačilo, skupaj z rdečimi dokolenkami, vintjakno in klobukom. Zdi se, da ima mož tudi palico, ki prav tako hudo prav pride v hribih. No, v zvezi z italijansko opazovalnico se spet ponuja tista pripoved, ki naj jo na hitro ponovim: Italijani so z vrha Snežnika gledali v Loško dolino, ki je bila prav takrat polna ostrnic in njihov poveljnik je prestrašeno zaključil: “Saj to vojsko je nemogoče premagati, ko pa ima na vsakih deset metrov vojaka!”

Hvaležna sem življenju za pohode po sredogorju ali pa kjer je pač naneslo in tudi za nekaj izkušenj visokogorja. Kolikokrat sem bila na Snežniku, ne vem, a še bi šla … Vsakokrat je drugače in nikoli se nič ne ponovi. Razgledi, skalovje, rastlinje, gozd, vetrovi, vreme, družba, razpoloženje, velika in mala vzhičenja, navdušenja, občudovanja, pa tudi napori in kakšna sitnost vmes …

Malce bolj pozorno poslušanje, kaj in kako govorijo ljudje, pa vsakomur bogati malo zakladnico besed. Z občudovanjem pritrjujem pesniku, prevajalcu in poliglotu Borisu A. Novaku, ki znova in znova poje slavospeve našemu jeziku in njegovi fantastični “dinozavrski”dvojini:

Slovenščina je čudežno ohranila temeljno, v večini drugih jezikov izgubljeno medčloveško razmerje – razmerje dveh (…) Dvojina je govorica ljubimcev, otok intime. Med dvema puščavama – molkom samote, ki ga slovnično predstavlja ednina, in hrupom množice, ga slovnično predstavlja množina – v našem jeziku cveti oaza šepetanja. Tu dve samoti gradita krhek most, šepetaje druga drugi, zavarovani s sámo naravo našega jezika (…) Dvojina simbolizira dušo slovenskega ljudstva bolj kot katerakoli razsežnost naše kulture. Morda pa je dvojina preživela zato, ker pri tako maloštevilnem narodu že dva človeka predstavljata nespregledljivo količino?

Tako pesnik.

Slovensko jezikovno bogastvo zajema tudi veliko število narečij in lokalnih govorov. Spodaj je nekaj narečnih besed iz Loške doline in okolice, ki se začno na R:

R

rabúdje (Dol. Jezero) – slaba trava, debelina

rafút – odpadek, navlaka

rájsat’, rájsa, porájsat – 1. drgniti, 2. zavirati; praska, opraskati

rájski – vinjen

rájtat’ – računati

ràki (Babno Polje) – roke

rankú /ránku (Loški Potok) – tako rekoč; kakor da; češ da; (Je blu rankú zmájnenu…)

rántaha – ponjava, veliko platno za prekrivanje voza ali kopice s senom ipd.

rášpetl /rášpetnǝk (Iga vas) – pomen izraza ni jasen, beseda je ostala v spominu rabljena kot vzklik (Je tak rašpetnǝk/ rašpetl!) Etimološki slovar ponuja izraz rašpetelj, ki ga razlaga kot posteljo z nizkimi nogami, ki se jo potisne pod normalno posteljo, ko ni v rabi…

rášpla – vrsta plesa

ráubar – odvzemnik za elektriko, ki se je privil med fasǝ́ngo in žarnico pri luči; dodatna vtičnica na dozi od žarnice

ravnadílast – ploskonog

razkopánǝ lasje – razkuštrani lasje

razpelán – nepravilen tek rezilne plošče, žage, zobnikov pri kolesu ipd.

razpóčnica – posmehljivka za (novorojeno) deklico

rebár; rebárnu – reber; seno z rebri

regíerat’ – ravnati, upravljati

regíeštat’ – regljati, pritoževati se, hrupno govoriti (So babe regíeštale… Kaj spiet regíeštaš?)

rǝmplájne – ropot, loputanje

rǝndát’ – nagibati se sem in tja, grobo stresati, premetavati (Ku smo se pelalǝ, nas je finu prerǝndálu)

repetníce – perutnice

repkárǝt’ – sitnariti

repúla, repüla – socvetje

rezcǝgánǝt’; rezcǝgájnenu – razdejati; razciganjneno, razdejano, strgano, razmetano (Je spiet use rezcǝgájnenu.)

rezmájtat’, rezmájče – razmetavati, razmetava

riǝ́det’ (Babno Polje) – urejati, vzdrževati red (Je tak’ lǝ́pu riǝ́dua po hišǝ́… Je trejba skuzǝ́ riǝ́det.)

riepǝ́t’ – zasledovati, hoditi za kom (Tǝ malǝ skuz’ ze nua riǝ́pǝ.)

ríngəlnə – uhani

ringlóta – vrst slive

rogántet’ – rogoviliti

rogláčka(Babno Polje) – lesen pripomoček za tlačenje hrane

rotán – šibek, bolan

rouštát’ – delati hrup

rúojtla – lestev

rúol (Babno Polje) – pečica pri štedilniku

rütca – žepni robec

Vabljeni k zapisovanju zbirke narečnih besed iz vašega kraja!

Slovarček:

  • vintjakna : vetrovka
  • fasǝ́nga: del (zastarele, nedovoljene ?) električne napeljave v hiši z navojem za žarnico(?)

Viri:

  • Boris A. Novak: Proslavljanja in poslavljanja, Beletrina, Lj. 2025

Kraj: Veliki Snežnik
Datum: okoli 1962
Avtor: Foto Atelje Maraž
Zbirka: Milena Ožbolt
Skenirano: 6. 12. 2017
Oblika: razglednica
Zvočni zapis: Milena Ožbolt, Bojan Štefančič

No comments yet

Dodajte komentar