1976 Števerjan – Na festivalu v zamejstvu
Trio Ivana Karošca je s skupino Studenski fantje nastopil na šestem Zamejskem festivalu domače glasbe, ki je potekal julija 1976 v Števerjanu. Kot navaja Wikipedija, poteka prireditev v mesecu juliju »pod borovci«, na italijanski strani Brd, na območju, ki je večinoma poseljeno s Slovenci. Organizira ga Slovensko katoliško prosvetno društvo Frančišek Borgia Sedej s sedežem v Števerjanu. Festival velja za enega najstarejših tovrstnih festivalov, starejši od njega je le festival na Ptuju.
… Ves čas se mi nekaj ni ujemalo glede datuma nastanka te slike in zdaj vidim zakaj: niso bili še osmošolci, kot sem bila prepričana, saj drobna oznaka na hrbtni strani slike pravi, da je to 7. b razred … Šele naslednje leto bodo zaključili osnovno šolo, ampak za ta prispevek to ni tako zelo pomembno, saj v enem letu ni bilo velikih sprememb glede možnosti nadaljnjega šolanja. Še eno leto v Starem trgu – potem pa naprej …
Nekatere učence s slike poznam: med njimi sta moja sestrična in soseda, pa kakšen nekdanji sošolec. Sredi njih je razredničarka Silva Šepec, slikani pa so – kakor že mnoge generacije pred njimi – na šolskem dvorišču. Včasih smo si tam pri uri telovadbe podajali šolska drva za zimo in jih zlagali v drvarnico. Enkrat en razred, drugič drugi, pa so bila drva tik-tak pod streho …
Fotograf je bil Jože Berglez, ki se je te veščine naučil v skupini Vinka Tonija pri Ljudski tehniki v Starem trgu, tako vsaj sklepam po nekaterih podatkih in pripovedih.
1952 Cerknica – Mala slikica prijateljev
Slika pred nami v originalu meri 5×4 cm. Dejansko mala slikica, ki pa lastnici veliko pomeni. Saj pogled na njo obudi spomine na rano mladost, na sosede in prijatelje. Kot najmlajšo med vsemi so jo vedno in povsod “vlačili”seboj in jo prav zaščitniško čuvali.
1959 Topol pri Begunjah – Fantje na vasi
Kot je zapisano za hrbtni strani fotografije, so se fantje slikali leta 1959. Glede na oblačila in drevje brez listja bi to lahko bilo pozno jeseni ali pa zgodaj spomladi. Na sliki piše “Slovenski fantje na vasi”, kar po mojem razumevanju izraža močno narodno zavest. Po pisavi sodeč je to zapisal moj ded Jakob Kranjec, mogoče je sliko vzel s sabo v Kanado za spomin in mogoče so se fantje tudi slikali s tem namenom.
Cerknica 1977/78 – 4. b razred
Osnovna šola Cerknica, šolsko leto 1977/78 in 4. b razred ob svoji razredničarki Viki Tornič.
O razredu ne vemo prav veliko, pa tudi nihče se nič pametnega ne spomni, pa vendar so tako simpatični. Ena sama pozitivna energija, smeh in veselje prav žari iz slike. Kdor je poznal fotografa Jožeta Žnidaršiča, našega Bajčka, kdor je v svojih šolskih letih vsaj enkrat takole poziral, si lahko kaj hitro v spomin zavrti trenutek ob nastanku slike. Vedno je bil dobro razpoložen, potrpežljiv ter znal s šaljivimi dovtipi privabiti najlepše nasmehe na lica otrok.
1930 – 2011
Drugo polovico svoje strokovne poti je nadaljeval na pedagoškem področju. Tako je začel 1981 s predavanji iz geodezije na Oddelku za gozdarstvo Biotehnične fakultete. Zelo se je angažiral pri pedagoškem delu na področju dodiplomskega in podiplomskega študija. Posodobil je učni proces geodezije. Leta 1983 je bil izvoljen v naziv docenta. V tem času je bil nosilec raziskovalne naloge »Stanje in možni načini izdelave gozdarskih načrtov in kart v SR Sloveniji« pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehnični fakulteti v Ljubljani. Od leta 1986 je predaval geodezijo in aerofotogrametrijo s kartografijo gozdarjem in krajinskim arhitektom. V dogovoru s fakulteto, je v tem obdobju ob rednem delu na fakulteti, bil krajši čas tudi predavatelj na Srednji gozdarski šoli v Postojni.
V poročilih ljudske šole Unec zasledimo tudi sestro Marijo in brata Andreja in Ludvika svetovno znanih Franceta in Janeza Jagra. Tako so kar številni Jagri svoje prve učenosti dobili prav v ljudski šoli na Uncu. V času njihovega šolanja se je na Uncu zgodilo marsikaj zanimivega, posebej pomembni pa so bili dogodki, ki so pripeljali do tega, da so morali na Rakeku ustanoviti svojo šolo.
1977 Topol pri Begunjah – Prekrivanje strehe
Letnica posnetka je približna, ocenila sem jo glede na to, kako na sliki sama izgledam. Na spodnji sliki sem druga na lestvi, gledano od strehe navzdol. Mojster v ospredju je Jože Korošec, pripravlja letve. Moški, ki sedi med trami, je verjetno Miro Bavdek, tisti, ki na desni strani stoji, pa bi lahko bil Janez Kranjec. Slika je slabe kakovosti, zato je obraze skorajda nemogoče prepoznati. A ne glede na to, pomembno je vedeti, da se je ob takih priložnostih zbrala cela vas in čisto vsak je po svojih najboljših močeh pripomogel, da je bilo težko delo opravljeno.
Na sliki je videti še kar precej snega. Ne spomnim se, zakaj bi se v takem letnem času odločili za prekritje strehe na štali. Mogoče je sneg polomil večje število strešnikov, mogoče je to storila tudi strela, ki se je sicer dobro spomnim, a je ne znam časovno umestiti. Možno je tudi, da so lesene letve, ki nosijo kritino, zgnile in jih je bilo treba zamenjati. Kakorkoli, očitno je bil lep, sončen dan, a vendarle še dokaj hladen, saj vsi nosimo dolge rokave.
Stari trg 1971/72 – Valeta
Učenci na sliki so končali osmi razred junija 1972 in so letos 7. maja praznovali 50. obletnico valete. Spominska fotografija je nastala pod imenom naše šole, ki je bilo napisano z velikimi kovinskimi tiskanimi črkami: OSNOVNA ŠOLA HEROJA JANEZA HRIBARJA STARI TRG.
Bili so prva generacija, ki je imela valeto v novi šoli, sicer pa četrta generacija, ki je imela valeto na naši šoli. Prej je ni bilo. V novi šoli so imeli pouk le slaba dva meseca, prej pa je pouk potekal na štirih lokacijah, oziroma petih, če upoštevamo še šolsko kuhinjo. Bili so nekaj posebnega, saj so naslednikom predali ključ nove šole, starega pa simbolično pokopali.
1974 Ljubljana – Konzerviranje z mrazom
V šestdesetih letih 20. stoletja je bilo popularno konzerviranje živil z zamrzovanjem. Popularnost se je ohranila do današnjih dni. Leta 1974 je revija Naša Žena izdala priročno brošuro o zamrzovanju: kaj, kako, koliko časa in kako zamrznjen shranek pripraviti.
Stare slike 