1979 Begunje – Enota Civilne zaščite Kartonaže Rakek
Postroj vrlih članic enote prve pomoči Civilne zaščite Kartonažne tovarne Rakek.
Upam na pomoč pri določitvi dogodka, časa in kraja, kjer so se postavile fotografu.
1914 Ljubljana – Ivan Meden
Ivan Meden se je rodil 14. decembra 1838 v Begunjah pri Cerknici. Oče je bil posestnik. Šolal se je v domači šoli in šolanje nadaljeval v gimnaziji v Ljubljani. Po maturi je na Dunaju študiral pravo. Z lepim glasom je vzbujal zanimanje pri poznavalcih lepega petja. K petju ga je najbolj spodbujal cerkniški dekan Anžlovar. Svetoval mu je, naj se kot reden študent vpiše v dunajsko operno šolo. Meden ga je ubogal in v četrtem letniku opustil pravo ter se posvetil petju. Prvi je začel prepevati pesem Davorina Jenka »Naprej zastava slave« na slovenskih svečanostih na Dunaju. Takrat so ga pričeli nagovarjati, naj stopi med operne pevce, ker je dunajska opera potrebovala tenorista. Zaradi konstantnega prenapenjanja glasilk je zbolel. Moral je prenehati s petjem in zapustil je Dunaj. Na zdravljenje je odšel v Radegund, Avstrija. Tam je ostal več mesecev. Popolnoma okreval ni nikoli in prejšnja lepota glasu se mu ni povrnila. Med tem časom mu je umrla mati in petje ga ni več veselilo. Zaposlil se je kot uradnik v novoustanovljeni banki Slovenija. Delo mu ni odgovarjalo in odšel je za uradnika k odvetniku dr. Mošetu. Pri njem je ostal 24 let. Po razpustu advokature se je zaposlil pri odvetniku dr. Ivanu Šušteršiču kot pisarniški ravnatelj in ostal do smrti – 17 let.
1962 Rakek – Začetek gradnje restavracije Jelka
Na fotografiji vidimo začetek gradnje. Od takratnega pokritega skladišča je ostal le zadnji del, tam kjer je sedaj vstop v tovarno.
V časopisu »Glas Notranjske« november 1962 zasledimo zanimiv članek »Novi gradnji na Rakeku«.
Cerknica 1954/55 – 2. razred nižje gimnazije
10. junija 1955 so se učenci II. razreda nižje gimnazije slikali na stopnicah pred šolo na Partizanski ulici – na Veliki gasi v Cerknici. Danes je v tej zgradbi glasbena šola. Z njimi je razredničarka Leja Bole ter učitelja Sonja Verbec in Konrad Knez. V šolo so hodili tako domačini kot tudi učenci iz krajev v okolici Cerknice. Domačini so jo obiskovali vseh osem razredov. Učenci, ki so nižje razrede opravili v šoli Begunje in celo pri Sveti Trojici, pa od dve do štiri leta. Marija, ki je prišla iz šole Sveta Trojica, je obiskovala nižjo gimnazijo v Cerknici le dve leti. Pri rosnih petnajstih letih se je že zaposlila na Brestu in tam vztrajala do upokojitve.
1942 Planina – Čuvajnica
Železniška proga Ljubljana – Trst je bila že od zgraditve pomembna za vse uporabnike, tudi v vojno-strateškem pogledu. Posebno vlogo je odigrala med obema vojnama in ne nazadnje tudi med osamosvojitveno vojno. Večji del proge poteka skozi gozd. Italijani so ocenili, da je na odseku Ljubljana – Postojna proga najbolj ogrožena. Z nekaj uspešnimi akcijami leta 1941 so jim partizani dokazali, da imajo še kako prav. Zato so najprej na obeh straneh proge posekali drevje. Les so uporabili za ograditev čuvajnic. Ker to ni zadoščalo, so pričeli graditi bunkerje in utrjevati že obstoječe objekte – čuvajnice, postaje in druge objekte. Med Ljubljano in Postojno so zgradili 74 dobro utrjenih bunkerjev in še enkrat toliko zasilnih zgradb. Slednje so zasedli v primeru prevoza pomembnih vojnih transportov. Sčasoma so ugotovili, da to ne zadošča. Začeli so, še posebej kasneje Nemci, postavljati tudi žične ograje (glej sliko spodaj) in protipehotna minska polja.
1957 Rakek – Note Kvinteta Avsenik
Prvi zvezek not skladb bratov Avsenik namenjen za klavirsko harmoniko iz leta 1957 z naslovom “Veliki radijski uspehi KVINTETA AVSENIK”.
V tem zvezku sta bili tedaj dve izredno popularni viži: Večer na Robleku in Tam kjer murke cveto. Avtorja sta bila Vilko in Slavko Avsenik, besedili pa je prispeval dr. Ferry Souvan.
1620 Bologna – Križanje v Jeruzalemu
1983 Notranjska – Brata Jager (5/4)
1983 Okraševanje, barvanje in igre povezane s pirhi
Leta 1983 je Janko Barle članku zapisal izraze za različne tehnike in inačice okraševanja pisanic, naštel je rastline, s katerimi so barvali pirhe, zabeležil je imena za poslikana jajca na slovenskem etničnem območju ter omenil uporabljene geometrijske vzorce, rastline in živali ter na koncu še krščanske simbole. Pri tem je izhajal iz do takrat objavljene literature.
Po besedah Dušice Kunaver sodijo slovenske pisanice med najlepše primerke okrašenih velikonočnih jajc v Evropi. Vsaka pokrajina ima zanje posebno ime, značilne motive in način izdelave. Na Koroškem jih imenujejo pisánke, na Štajerskem pisanke, v Prekmurju in Porabju jih poznajo kot reménke, remenica rečejo ponekod na Štajerskem in v Prekmurju, Belokranjčani jim pravijo pisanice, pierha pa je ime zanje v Beneški Sloveniji. Prekmurske remenice in škrabanke, brkinski pirhi, adlešiške pisanice in belokranjske drsanke so poznane že stoletja, skrivnosti njihove izdelave se prenašajo iz roda v rod. Etnološko zbirko pa dopolnjujejo tudi novi načini izdelovanja, med njimi prebadanje jajčne lupine, kar je značilnost vrhniških pirhov. Vrhniški pirh je patentirano ime za vrsto pirha, izdelanega s prebadanjem jajčne lupine. Ime je leta 1995 zaščitil Franc Grom, inovator in izdelovalec tovrstnih umetniško oblikovanih jajc, ki jih zaznamuje tudi do 17.000 luknjic.
1899 Rakek – Brata Jager (5/3)
1899 PISMO FRANA DOMICELJA
V zbirki je tudi pismo Frana Domicelja z Rakeka napisano
26. 5. 1899.
V malem zaboju pošiljam Vam danes piruhov – kolikor sem jih dobil. Ločeno so zloženi in na vsakem listu je zapisano, od kod so. Ako bodo v umetniškem oziru kaj koristile, me bo zanimalo izvedeti in mi pri priliki lahko svoje mnenje sporočite, za kar Vam bom hvaležen.
Grahovske piruhe vdobil sem pri gospč. Krajčevih – in pri gosp. Likarju nadučitelju tam. Mej (med) Grahovskimi jih je nekaj – t.j. 5 rosa in 2 črna, te je vdobil g. Likar v Lipsenju, drugi so iz Grahovega.«
1976 Velike Bloke – Staro se umika novemu
Izobraževanje gasilcev, gradnja domov, nakup in obnavljanje gasilske opreme je stalno delo v vseh gasilskih društvih. Osnovno gašenje požarov se še vedno največkrat opravlja z vodo. Zato so potrebne zaloge vode v potokih, jezerih, vodohramih in ustrezno dimenzionirani vodovodi z nameščenimi hidranti. Danes ne gre brez zmogljivih črpalk in cistern nameščenih na gasilska vozila, pri gašenju v naravi pa se uporabljajo tudi helikopterji in namenska letala. Pred sto leti so bile gasilske brizgalne nameščene na prirejene vprežne vozove z ročnim črpanjem vode, kot jo vidimo na današnji sliki.
Stare slike 