Stari trg 1967/68 – 7. razred
1896-1900 Notranjska – Brata Jager (5/2)
1896-1900 NOTRANJSKE PISANICE
Med gradivom s slovensko ljudsko umetnostjo izstopa Jagrovo zanimanje za vzorce in različne načine krašenja pirhov. V biografskem gradivu je pet map z njegovimi risbami slovenskih in hrvaških pirhov in ter dve reprodukcij poljskih, čeških, moravskih in ukrajinskih pirhov in ornamentov na pirhih. Večina risb ima datum in kraj izvora, ponekod so pripisane njegove ugotovitve glede pokrajinske tipike vzorcev. Opazno je tudi njegovo sodelovanje z ljudmi, ki so mu pomagali.
V podrobnem pregledu map se pokaže struktura. V prvi mapi z oznako Pirhi slovenski 1896 – 1900 je 24 tabel. Na začetku serije je naslovnica »Čaropis na pisanicah« avtorja Hinka Smrekarja, sledi 23 risb pirhov, 11 jih ima kraj izvora: Lož 2x, Grahovo 3x, Ivanje selo, Rakek 3x in Begunje pri Cerknici.
Druga mapa nosi oznako Pirhi Slovenski z 21 tabel. Med njimi kraj izvora Ivanje selo 3x, Rakek 3x, Begunje pri Cerknici, Zagorje pri Pivki.
V priponki je prikaz vzorcev in načinov krašenja pirhov.
Viri:
- Stare slike 1877 Unec – Brata Jager (3)
- Čaropis na pisanicah (Zbirka pirhov in risb ornamentov s pirhov iz zapuščine Ivana Jagra na SAZU)
- Razstava: Brata Jager. Avtorica: Nataša Oblak Japelj, Muzejsko društvo Vrhnika, 2010.
Kraj: Notranjska
Datum: 1896-1900
Avtor: Ivan Jager
Zbirka: SAZU
Skenirano: 11. 3. 2021
Oblika: skenirana datoteka
1898 Ljubljana – Brata Jager (5/1)
1898 NARODNA KAVARNA
To je peti prispevek o bratih Jager na Starih slikah. Naj napišem še nekaj besed o Ivanu Jagru zbiralcu pirhov in ornamentike.
V njegovi mladosti je nanj močno vplival profesor slovenščine Fran Levec, ki je pri svojih učencih znal vzbuditi zanimanje in ljubezen do slovenstva in slovanstva. Že kot dijak se je Jager navdušil nad idejo panslavizma. Tako je zavzetost za zgodovino, jezikoslovje in predvsem ljudsko umetnost ostalo temeljno izhodišče njegovega delovanja vse do njegove smrti leta 1959.
Cerknica 1981/82 – Valeta ogromne generacije
Pred nami je slika z valete zelo številčne generacije, saj jih je bilo dovolj kar za štiri razrede. Šolo je zaključilo devetindevetdeset učencev. Vendar pa jih na skupinski sliki, kljub velikemu številu, še vedno dvajset manjka. Ob telovadnici se je takole na hitro zbralo “samo” devetinsedemdeset učencev. Zakaj? Verjetno ni bilo točne informacije in so že odšli domov. Ko je bil uradni del popoldanske valete zaključen, sta sledila glasba in ples. Ker so se nekateri tega hitro naveličali, so odprli okna v spodnjem razredu in enostavno ušli ven. Enako kot so nekateri prakticirali že med šolskim letom. Šli so malo po Cerknici in nato domov. Če je konec, je pač konec in tudi kazni niso več aktualne.
1929 Slovenija – Velikonočni običaji
1972 Velike Bloke – Gasilci gredo na praznovanje
Prostovoljno gasilstvo ima na Slovenskem že 150-letno tradicijo. Ljudje se združujejo v gasilska društva, da bi učinkoviteje preprečevali in gasili požare in pomagali pri drugih nesrečah. V teh društvih so ljudje našli socialno oporo in solidarnost ter nesebično pomoč v nesreči. Kot piše na portalu slovenskih prostovoljnih gasilcev so prav gasilska društva tista, ki v veliki meri povezujejo prebivalce pri varstvu pred požari in drugimi nesrečami.
Danes je slovensko gasilstvo sodobna humanitarna, nepolitična organizacija, z visokim ugledom med prebivalstvom.
1927 Veliki Vrh – Angela, Šemetova stara mati
Ženska na stolu pred latami kozolca, ki je – najbrž neke nedelje – prekrižala roki na svilenem temnem krilu, je Angela Hribar iz Benet, poročena Miklavčič – mati Ivana in Staneta ter mačeha Franceta, Mime, Ivanke in Jožeta. Ni znano, kdaj in kje je slika nastala, prav tako ne, kdo jo je napravil. Prizorišče, njena obleka in starost so podobni, a ne enaki, kot na družinski fotografiji iz prispevka 1939 Veliki Vrh – Šemetovi.
Oblečena je nedeljsko, v temno obleko iz blaga, ki bi lahko bil svilen rips ali nekaj podobnega, na nogah pa ima vrh svetlih nogavic močne nizke čevlje, ki se lepo svetijo. Za delavnik je sicer rada nosila svetlejša oblačila v rjavkastih tonih – dolgo krilo, predpasnik, ruto, štriekanco..Tako kot njena hiša in vsa domačija je bila tudi sama vedno snažna in urejena …
1942 Ljubljana – Krajevna imena
Pred neko ljubljansko trafiko stojijo kažipoti za Novo mesto (pozabili poitalijančiti ali pa niso še), Cocevie (Kočevje), Codelievo (Kodeljevo) in Moste. Da sta bila med poglavitnimi cilji italijanskega okupatorja v Ljubljanski pokrajini italijanizacija in fašizacija Slovencev, ni nobenega dvoma. V nasprotju z Nemci v severni Sloveniji so nameravali Italijani narediti po daljši in manj kruti poti. V ta namen so uvedli dvojezičnost v javni upravi in javnem življenju. Pospešeno so uvajali učenje italijanščine v šolah in prav tako rimski pozdrav. Ciljna publika je bila mladina.
1984 Velike Bloke – Bilten Bloški partizan 3
Po vdoru sil varšavskega pakta, pod vodstvom Sovjetske zveze, v Češkoslovaško avgusta 1968, je takratno jugoslovansko vodstvo sprejelo doktrino splošne ljudske obrambe in s tem sklenilo ustanoviti enote Teritorialne obrambe (TO) republik in pokrajin. TO Slovenije je bila ustanovljena 20. 11. 1968. Republiško vodstvo je bilo njen neposredni poveljnik. Po izkušnjah iz II. svetovne vojne je bila TO organizirana v obliki odredov in brigad in je bila pomožna udarna sila JLA za obrambo prostora. Jezik poveljevanja je bil slovenski, pripadniki smo se čutili kot slovenski vojaki, enako so nas sprejemali prebivalci. Za materialno osnovo TO je morala skrbeti Republika Slovenija in lokalne skupnosti. V takratni naši občini je bil zato ustanovljen Občinski štab TO Cerknica.






