Cajnarje 1953/54 – Učenci 4. do 7. razreda
Takoj po vojni so otroci iz okolice Cajnarjev imeli šolo v Možakovi hiši na Kruščem. Nato se je osnovna šola preselila v Urbanovo hišo ob glavni cesti v Cajnarje, pred katero so se tudi slikali. Nekateri otroci bosi, drugi obuti. Učitelj ima oblečene pumparice. Sedi s prekrižanimi nogami, da se bolje vidijo pisane dokolenke. Med učenci velika razlika v višini, kar pomeni, da je skupina sestavljena iz več razredov.
Veljalo je nenapisano pravilo. Če si osnovno šolo v Cajnarjih obiskoval vseh 8 let, si bil dober za fizično delo na Brestu. Če pa si želel kaj več, ali če te je zanimal kakšen drug poklic, pa si moral v 5. razredu v Novo vas, Stari trg ali pa v Cerknico. Šola v Cajnarjih ni imela tujega jezika, ki je bil pogoj za vpis na srednjo šolo.
1923 Rakek – Pralnica in stranišče
Še ena izmed slik, ki so me doletela po čiščenju arhiva slik. Vidimo načrt za pralnico in stranišče na rakovški železniški postaji. Kaj več podatkov o gradnji in namenu ni najti. Je pa zagotovo bila naprej od carinarnice, kasnejšega sodišča, ob slepem tiru. Nekateri krajani se je še spominjajo. Kdaj se je (so jo) podrli, ne vemo. Zna biti, da je »padla« leta 1944 ob letalskem napadu.
1922 Rakek – Javno stranišče na železniški postaji
Najsrečnejša sem (vem, da je pravilno najbolj srečna), kadar urednik »puca« po arhivu. Takrat me doletijo predlogi s slikami stvari, ki ponujajo neslutene možnosti. Tako se mi je zgodil načrt javnega stranišča na železniški postaji Rakek. Stavba še stoji. V njej pa nikoli v življenju nisem bila. Zdaj pa tudi za potrebe starih slik ne grem gledat.
1976 Števerjan – Na festivalu v zamejstvu
Trio Ivana Karošca je s skupino Studenski fantje nastopil na šestem Zamejskem festivalu domače glasbe, ki je potekal julija 1976 v Števerjanu. Kot navaja Wikipedija, poteka prireditev v mesecu juliju »pod borovci«, na italijanski strani Brd, na območju, ki je večinoma poseljeno s Slovenci. Organizira ga Slovensko katoliško prosvetno društvo Frančišek Borgia Sedej s sedežem v Števerjanu. Festival velja za enega najstarejših tovrstnih festivalov, starejši od njega je le festival na Ptuju.
… Ves čas se mi nekaj ni ujemalo glede datuma nastanka te slike in zdaj vidim zakaj: niso bili še osmošolci, kot sem bila prepričana, saj drobna oznaka na hrbtni strani slike pravi, da je to 7. b razred … Šele naslednje leto bodo zaključili osnovno šolo, ampak za ta prispevek to ni tako zelo pomembno, saj v enem letu ni bilo velikih sprememb glede možnosti nadaljnjega šolanja. Še eno leto v Starem trgu – potem pa naprej …
Nekatere učence s slike poznam: med njimi sta moja sestrična in soseda, pa kakšen nekdanji sošolec. Sredi njih je razredničarka Silva Šepec, slikani pa so – kakor že mnoge generacije pred njimi – na šolskem dvorišču. Včasih smo si tam pri uri telovadbe podajali šolska drva za zimo in jih zlagali v drvarnico. Enkrat en razred, drugič drugi, pa so bila drva tik-tak pod streho …
Fotograf je bil Jože Berglez, ki se je te veščine naučil v skupini Vinka Tonija pri Ljudski tehniki v Starem trgu, tako vsaj sklepam po nekaterih podatkih in pripovedih.
1952 Cerknica – Mala slikica prijateljev
Slika pred nami v originalu meri 5×4 cm. Dejansko mala slikica, ki pa lastnici veliko pomeni. Saj pogled na njo obudi spomine na rano mladost, na sosede in prijatelje. Kot najmlajšo med vsemi so jo vedno in povsod “vlačili”seboj in jo prav zaščitniško čuvali.
1959 Topol pri Begunjah – Fantje na vasi
Kot je zapisano za hrbtni strani fotografije, so se fantje slikali leta 1959. Glede na oblačila in drevje brez listja bi to lahko bilo pozno jeseni ali pa zgodaj spomladi. Na sliki piše “Slovenski fantje na vasi”, kar po mojem razumevanju izraža močno narodno zavest. Po pisavi sodeč je to zapisal moj ded Jakob Kranjec, mogoče je sliko vzel s sabo v Kanado za spomin in mogoče so se fantje tudi slikali s tem namenom.
Cerknica 1977/78 – 4. b razred
Osnovna šola Cerknica, šolsko leto 1977/78 in 4. b razred ob svoji razredničarki Viki Tornič.
O razredu ne vemo prav veliko, pa tudi nihče se nič pametnega ne spomni, pa vendar so tako simpatični. Ena sama pozitivna energija, smeh in veselje prav žari iz slike. Kdor je poznal fotografa Jožeta Žnidaršiča, našega Bajčka, kdor je v svojih šolskih letih vsaj enkrat takole poziral, si lahko kaj hitro v spomin zavrti trenutek ob nastanku slike. Vedno je bil dobro razpoložen, potrpežljiv ter znal s šaljivimi dovtipi privabiti najlepše nasmehe na lica otrok.
1930 – 2011
Drugo polovico svoje strokovne poti je nadaljeval na pedagoškem področju. Tako je začel 1981 s predavanji iz geodezije na Oddelku za gozdarstvo Biotehnične fakultete. Zelo se je angažiral pri pedagoškem delu na področju dodiplomskega in podiplomskega študija. Posodobil je učni proces geodezije. Leta 1983 je bil izvoljen v naziv docenta. V tem času je bil nosilec raziskovalne naloge »Stanje in možni načini izdelave gozdarskih načrtov in kart v SR Sloveniji« pri Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehnični fakulteti v Ljubljani. Od leta 1986 je predaval geodezijo in aerofotogrametrijo s kartografijo gozdarjem in krajinskim arhitektom. V dogovoru s fakulteto, je v tem obdobju ob rednem delu na fakulteti, bil krajši čas tudi predavatelj na Srednji gozdarski šoli v Postojni.
V poročilih ljudske šole Unec zasledimo tudi sestro Marijo in brata Andreja in Ludvika svetovno znanih Franceta in Janeza Jagra. Tako so kar številni Jagri svoje prve učenosti dobili prav v ljudski šoli na Uncu. V času njihovega šolanja se je na Uncu zgodilo marsikaj zanimivega, posebej pomembni pa so bili dogodki, ki so pripeljali do tega, da so morali na Rakeku ustanoviti svojo šolo.
Stare slike 