Cerknica 1974/75 – 4. b razred
Razredničarka Milka Manfreda in njen 4. b razred, slikan pred vhodom v osnovno šolo Cerknica, v šolskem letu 1974/75. Z njimi je slikan tudi njen sinček Aleš, ki je bil večkrat pri njih tudi med poukom. Razred je povezovalo pristno prijateljstvo. Nikoli ni bilo čutiti razlik med kmečkimi in meščanskimi otroci.
Kar osem učencev je prihajalo iz Dolenje vasi. Družilo jih je prijateljstvo in tudi navihanost. Med njimi je bila ena zelo pridna učenka, kateri so vsi ostali sošolci radi ponagajali. Sploh jim je padla v oči njena lepa, kvačkana baretka, ki je kar vabila razposajene roke. Bila je tako pripravna za igro. Tako lepo je letela po zraku, kot frizbi. Deklica je bila potrpežljiva, še bolj pa iznajdljiva. Pa je na praznovanje svojega rojstnega dne povabila tudi vse svoje navihane sošolce. In lej ga zlomka, uspelo ji je. Od takrat naprej ji niso več nagajali, ampak so postali resnični prijatelji.
1935 Ljubljana – Kardinal Hlond v Sloveniji
Drugi evharistični kongres za Jugoslavijo je potekal v Ljubljani od 28. do 30. junija 1935. Takrat je Slovenijo obiskal tudi kardinal Hlond. Poleg njega je ban dr. Dinko Puc, rojen 6. avgusta 1879, umrl 3. februarja 1945.
1904 Avio – Izlet na grad
1918 Planina – Windischgrätzov logar
Fotografija prijave zastopnika kneza Windischgrätza sodišču 26. novembra 1918, da kmetje samovoljno sekajo v veleposestniških gozdovih, je iz knjige Zbornik fotografij iz delavskega gibanja in dejavnosti Komunistične partije na Slovenskem 1867 – 1941. Windischgrätzov logar Karel Senčur je pri nedovoljeni sečnji zalotil dva kmeta. V skladu s pravili, ki mu jih je nalagala služba, je svoje delo vestno opravil in incident prijavil Windischgrätzu. Ta je podal ovadbo Slavnemu okrajnemu sodišču v Cerknici. Zahteval je povračilo škode v višini 663 avstro-ogrskih kron. V današnjem denarju bi bilo to približno 3.480 evrov.
Kako je odločilo sodišče, ne vem. Sem pa prepričana, da toliko denarja nista imela. Če sta bila obsojena, so ju verjetno zaprli. Zaporne kazni pa niso bile tako majhne. Leta 1902 so v Windischgrätzovih gozdovih zalotili divjega lovca. Obsojen je bil na sedem (!) let zapora, njegov štirinajstletni spremljevalec pa na štirinajst dni. Morda pa je bila jugoslovanska oblast bolj milostna.
Stari trg 1983/84 – 5. b razred
Vabilo na odkritje historičnih tabel
Sodelavce in bralce naše strani vabimo na slovesno odkritje novih historičnih tabel, ki bo v četrtek, 2. 6. 2022, ob 19. uri pri glavnem mostu v Cerknici. Table, ki prikazujejo zgodovino tega dela mesta, se bodo pridružile že obstoječim uličnim in hišnim historičnim tablam, ki jih je doslej postavila Občina Cerknica v tesnem sodelovanju s stranjo Stare slike.
Veselimo se vašega obiska.
1957 Kastanija – S sestrično v šotoru
Iz šotora na sliki se nasmihava z mojo sestrično Sonjo. Takrat sem bil desetletni fantič. Sonja je deset let starejša od mene. Dali so naju skupaj v šotor, saj glede na najino razliko v letih ni bilo bojazni, da bi se zgodilo kaj takega, kot pravi menda nek nemški pregovor: ”S sestričnami običajno začnemo …”
Davnega leta 1957 je Sonja prispela k nam na počitnice z Moravske na takratnem Češkoslovaškem. Zelo sem se je razveselil in jo sprejemal kot starejšo sestro, ki je nisem nikoli imel. K nam se je pripeljala z vlakom v Kranj. Po nekaj izletih po lepi Sloveniji smo se odpravili na taborjenje v Kastanijo pri Novigradu v Istri.
1945 Dane – Pajščienǝk
Zapis na hrbtni strani te slike, ki ga je pred leti napravil starotrški župnik Janez Kebe, pravi: “Udarniško kopajo pesek v Danah, v peščenku leto?? za hišo Al..? v Nadlesku, požgana od Italijanov.”
Izraz “udarniško” tukaj pomeni, da ne gre za najete delavce, ampak za prostovoljce – sosede, prijatelje, sodelavce, sorodnike, ki so se organizirali za brezplačno vzajemno pomoč pri obsežnem delu oziroma so bili na tako akcijo v korist skupnosti pozvani od oblasti. V povojnem obdobju je bil naziv delavec ali brigadir “udarnik” čast, ki je prinašala tudi nekaj bonitet, treba pa ga je bilo zaslužiti s požrtvovalnim delom daleč preko normalne delovne norme. Potem se je izraz razširil v pogovorni jezik in pomenil kakršnokoli neplačano delo za bližnje ali za skupnost. Sodeč po pripovedih informatorjev, so tukaj kopali za obnovo Rajdkove hiše, ki so jo požgali Italijani, njen lastnik pa je bil Alojz Mulec.
Cajnarje 1955/56 – Učenci 1. do 3. razreda
Na sliki vidimo učence osnovne šole Cajnarje v šolskem letu 1955/56. Z njimi je razrednik Zoltan Železen. Prav vsi otroci so bosih nog. Pa čeprav so nekateri otroci že v kratkih hlačah in s kratkimi rokavi, so bose noge odraz takratnega časa. Revščina. Obleko si vedno dobil od starejšega brata ali sestre in hodil si čim več časa bos, da so čevlji dalj časa zdržali.
Ob malici so otroci vsako jutro morali spiti žlico ribjega olja, da bi jih varovalo pred rahitisom. Gospa Ivana Kocjančič, ki jim je pripravljala malico, ga je nalivala iz velike steklenice. Bilo je ogabnega okusa.
V spominu je ostal obisk potujoče zobozdravstvene ordinacije. Avtobus z zobozdravnikom se je ustavil pri Svetem Vidu. Sledil je pregled in nujna popravila. Vrtanje je bilo grozno, zelo boleče, tudi krvavo. Kajti sveder je bil še na nožni pogon kot pri kolovratu. Zobozdravnik je sam s pedalom, povezanim z jermenom, gonil sveder. Marsikateremu otroku je prestana bolečina ostala v spominu in strah pred zobozdravnikom ostal za vedno.
1934 Ljubljana – Po smrti kralja Aleksandra I.
Knjižico z naslovom Kralj odhaja je izdal in založil Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani. Natisnila jo je Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani. Njen predstavnik je bil Miroslav Ambrožič. Cena je bila 15 din. Gospodu Antonu Arku jo je podarila njegova stara mama Hedvika Urbar.



