1966 Cerknica – Lovski krst
Kraj: Cerknica
Datum: 1966
Avtor: neznan
Zbirka: Matjaž Žnidaršič
Skenirano: 22. 10. 2011
Oblika: 12 fotografij
1928 Martinjak – Poroka Janeza in Marije Ošaben
Prav poročne slike so tiste, ki se jih je po hišnih arhivih največ ohranilo, saj gre za prelomne dogodke, povezane z veseljem in druženjem – vsekakor nekaj, kar je zmeraj vredno spominjanja še rodove naprej, v tistem trenutku pa pomeni tudi obetavno spremembo v družini in vaški skupnosti.
Sliko te poroke je posodila Jožica Mlinar, katere rod izhaja iz Martinjaka, od koder nimamo veliko prispevkov, zato je ta še posebno dobrodošel. Na sliki je bilo na prvi pogled videti, da gre za dvojno poroko, saj imamo na njej dve ženski z enakima venčkoma, dva enako velika šopka, ki bi bila lahko poročna, in seveda dva možaka, ki sta videti kot ženina. Vendar se je domneva izkazala za napačno.
1857 Rakek – Železniški vodovod Cerknica-Rakek
Kraj: Cerknica, Zelše, Rakek
Datum: načrti 1912 – 1932
Avtor fotografij: Franc Perko, 19. 2. 2022
Zbirka: Karel Rustja, stara fotografija: Notranjski muzej Postojna
Skenirano: 21. 1. 2014
Oblika: 6 načrtov in 9 fotografij
Stari trg 1963/64 – 3. razred z Marijo Benčina
To je eden izmed zadnjih razredov na razredni stopnji, ki jih je učila učiteljica Marija Benčina. Leta 1964 je pouk od prvega do petega razreda še potekal v nekdanji ljudski šoli, kjer je danes Občina Loška dolina. Slika je nastala na šolskem vrtu.
Marija, njeni bližnji in prijatelji so jo klicali Mimi, je bila sestra zdravnice Pavle Jerina – Lah, po kateri je nosila ime slovenska vojna partizanska bolnica Pavla, ki je med 2. svetovno vojno delovala na več lokacijah v Trnovskem gozdu. Pavla je bila njena upraviteljica do konca vojne.
1946 Notranjska – Tone Hace III.
Prišlo je urednikovo elektronsko sporočilo.
»Našel sem še eno Hacetovo sliko.«
»Kaj naj z njo? Sem že vse napisala, kar sem vedela.«
»Ampak je lepa.«
»Prav, no. Pa pripravi. Si bom že kaj izmislila.«
Prispevek o Tonetu Hacetu je bil res dolg. In da se ne bi ponavljali, bom tule napisala nekaj anekdot. Zbrane so v knjigi Milene Ožbolt z naslovom Andrejeva stopinja. Knjiga je izšla leta 2004 pri založbi Kmečki glas. Zbrala jih je Milena. Z njenim dovoljenjem sem anekdote »poslovenila«. V knjigi so zapisane v narečju.
1860 Rakek – Čuvajnice
Vzdolžni profil proge z označenimi čuvajnicami
Pred 160 leti je bila tehnologija železniškega prometa manj razvita, zato je bilo potrebno večje število osebja, ki so nadzirali vožnjo vlakov in stanje proge ter progo varovali. Zato so bile ob važnejših objektih čuvajnice, naseljene s čuvaji, ki so skrbeli za varnost proge in prometa.
Cerknica 1981/82 – 8. a razred
Zadnja slika 8.a razreda leta 1981/82 iz osnovnošolskega obdobja. Tokrat slikani na šolskem vrtu. Še nekaj naših spominov.
– Bili smo razred, ki je znal sodelovati in si medsebojno pomagati. Tako so se popoldan dogajale medsebojne inštrukcije.
– Narediti smo morali predstavitev znane slovenske osebnosti, slovenske flavtistke Irene Grafenauer. Napisali smo o njej vse, kar smo pač izvedeli. Sošolec, ki je zelo lepo risal, pa je ustvaril še njeno sliko.
– Pri razrednem pouku smo se učenci vsako šolsko uro selili iz kabineta v kabinet. Z nami je potoval tudi razredni dnevnik. Za to opravilo je skrbela s strani razredničarke določena učenka. Razredničarka je cenila to vestno opravljanje zadolžitve, zato ji je ob koncu šolskega leta podelila pisno pohvalo.
1933 Cerknica – Ban Marušič na obisku
Na govorniškem odru pred današnjo knjižnico je ban Drago Marušič. Ban je Cerknico obiskal leta 1933 vsaj dvakrat. Prvič je se udeležil prve tekme koscev na Cerkniškem jezeru, ki jo je pripravilo Društvo kmetskih fantov in deklet. To je bilo 17. septembra.
Petindvajsetega septembra si je ogledal poplavljene kraje na Notranjskem in Dolenjskem. Pripeljal se je po stari državni cesti preko Ivanjega sela v Cerknico. Od tam je pot nadaljeval v Ribnico in naprej v Dobrepolje. Tam je pristojnim izročil 5.000 din za poplavljence v Strugah, ki so bile najbolj prizadete. Kraja samega ni obiskal zaradi slabih prometnih poti. Zvečer se je vrnil v Ljubljano.
1903 Rakek – Stric Pepi
1967 Maribor – Pen friend*, latinščina in esperanto*
Ne vem, kje sem dobila naslov dekleta na sliki. Nekaj se mi sanja, da je bila zadaj profesorica angleščine, ki nas je morda hotela dodatno motivirati za učenje, ampak čisto mogoče je prišel iz časopisa, od kakšne sošolke ali iz propagandne kampanje.
Moji dopisni prijateljici iz Finske je bilo ime Irma Tornquist ali mogoče Törnquist ali celo Thörnquist. Dopisovali sva si kaki dve leti in si v pismih pripovedovali o šoli, domačem kraju in trenutnih zanimivostih, ki so se nama dogajale, a se seveda nikoli nisva srečali ali vsaj slišali.
Stare slike 