1960 Nova vas – Sejmarska družba
Brez Bločana ni sejma! Tako je govorila sejmarska tradicija v naših krajih in daleč naokoli. Na Blokah je bil tradicionalni jesenski sejem na god sv. Mihaela, 29. septembra, ki se je odvijal že kmalu po ustanovitvi samostojne bloške župnije, sredi 14. stoletja. Obdržal se je v vseh stoletjih in le v času najhujših turških vpadov leta 1472, ko je bila požgana tudi farna cerkev, je bil sejem prestavljen z Blok v Lož. Živinski sejmi so bili v Novi vasi osrednji gospodarski in družabni dogodek tudi še v letih po 2. svetovni vojni, posebej dokler je delovala samostojna KZ Nova vas, ki je bila po politični odločitvi v letih 1960/61 priključena KZ Cerknica. Kot nam kaže današnja stara slika, pa ni dobrega sejma brez dobrega likofa!
1957 Rakek – Dopis ŠD Rakek
Dopis na sliki je poslal generalmajorju Dragu Benčiču njegov soborec Anton Debevc – Zvone. Člani Športnega društva Javornik so se na Benčiča obrnili, ker je imel v poveljstvu enot JLA v Beogradu pomembno mesto in ker je bil borec Rakovške čete ter eden od štirih narodnih herojev, ki so se borili v tej četi. Takoj po vojni je kandidiral na volitvah v ustavodajno skupščino v rakovškem okrožju. Izbira je bila pametna in kot bomo videli pravilna. Imela je pozitivne posledice.
Pred mnogimi leti, v času mojega otroštva, je vsaka hiša v vasi imela svojo mamo. Otroci pravzaprav niti nismo poznali njihovih imen. Bile so Kotova mama, Ancna mama, Popkova mama, Podraževa mama, Kovačeva mama … Ta drobna, majhna, zgarana ženica na fotografiji pa so naša mama, Žogarjeva mama. Moja mama.
Zakaj jo vikam? Tiste čase so vsi otroci po vaseh svoje starše vikali. To je bil izraz brezpogojnega spoštovanja. Starši pa so o svojem zakoncu govorili kot o naši oziroma našem.
Cerknica 1980/81 – 7. a razred
Razredničarka Mirka Braniselj in njen 7.a razred, slikan pred stranskim vhodom v športno dvorano Cerknica.
Dekleta in fantje so postali že celi najstniki. Razred se je lahko pohvalil s sošolko, ki se je vsa leta ponašala z zelo dolgimi lasmi. Res lepe, dolge lase je imela največkrat spletene v dve kiti, ki sta ji segali do pasu. Tudi na sliki sta lepo vidni. Danes se tako dolgih las skoraj ne vidi več.
1967 Rakek – Metod Arko
Rodil se je 16. decembra 1909 v Brecljevi hiši. Ta je na Rakeku v ovinku nasproti Ileniča. Šolo je obiskoval v ljubljanskem Marijanišču. Poklicno šolo za kleparja je končal v Tržiču. Tam je opravil tudi vajeništvo pri nekem nemškem obrtniku.
1959 Rakek – Gledališče v domu JLA
Vojašnice na Rakeku so bile po vojni center kulturnega in športnega dogajanja. Prirejali so odmevne gledališke predstave. Bilo jih je toliko, da so izdali celo gledališki list. Igrali so jih v Domu JLA, ki je bil v okviru vojašnic. Igralci v predstavah so bili večinoma Rakovčanke in Rakovčani.
Zakaj so si fantje, o katerih je na Starih slikah že vse bistveno napisano, nadeli tako matematično ime, ni znano. Najbrž je lepo zvenelo – malo učeno, malo eksotično in zato privlačno. Ansambel Deltoidi so zasnovali fantje iz Kozarišč: Franc Mlakar, Alojz Strle in Beno Turk, ki so privabili še druge mlade glasbenike. Ko je leta 1971 prenehal igrati Beno Turk, ga je nadomestil Franc Strle, Alojzov brat, bobnal pa je nekaj časa tudi Brane Baraga, prav tako iz Kozarišč.
To sliko je posodil njihov trobentač Franc Žnidaršič iz Iga vasi, ki se je Deltoidom pridružil malo pozneje, kdo jo je posnel ni znano, nastala pa je na lovski veselici, ki jo je organizirala Lovska družina Rakek v Rakovem Škocjanu pri lovski koči.
1928 Rakek – Josip Kukec
Ko sem nekoč v arhivu brskala za dokumenti, je vstopil možak. Pozdravila sva se. Takoj me je pobaral, kje sem doma. Ko je izvedel, da z Rakeka, je začel pripovedovati. Jaz sem bila tiho in pisala. Po kakšnih dvajsetih minutah je dejal: »Zdaj moram pa delati. Ne me motiti!« To je bil Samo Pahor.
O Josipu Kukcu mi je povedal tole: »Praporščak pri rakovških orjunaših je bil Josip Kukec – Pepe iz Postojne. Bil je eden izmed ranjencev v spopadu med člani Proletarske akcijske čete in orjunaši, ki so prišli izzivat zasavske rudarje 1. junija 1924. Sodeloval je s TIGR-om in jugoslovansko obveščevalno službo. Zaradi tihotapljenja orožja ali pa propagande in informacij je velikokrat prečkal jugoslovansko – italijansko mejo. Največkrat v letu 1930, ko je bila meja najbolj zastražena. Bil je izjemno neustrašen. On in sotovariši so se pred prehodom meje običajno oblekli v fašistične ali karabinjerske uniforme, katere so, skupaj z orožjem, hranili pri učitelju Andreju Keniču na Uncu. Kukec je 2. septembra 1930 v Rakovem Škocjanu padel v fašistično zasedo in črnosrajčniki so ga ubili. Pri njem so našli črno beležko z natančnim popisom italijanske oborožitve.«
1914 Višnja Gora – Mačeha
Na fotografiji druga žena Franca Krištofa, Angelca in na stolu polsestra Minka.
1918 Avstro-Ogrska – Vojak z bajonetom
Ena roka drži bajonet, druga je stisnjena v pest in spuščena ob telesu. Kroj suknjiča in kape sta precej staromodna, ugibati smemo, da gre za avstro ogrskega vojaka iz časa prve svetovne vojne. Čevlji, ki jih nosi, pa niso videti niti malo vojaški.
Stare slike 