Skip to content

1914 Višnja Gora – Mačeha

26. 01. 2022

Na fotografiji druga žena Franca Krištofa, Angelca in na stolu polsestra Minka.

Oče Franc se je po smrti prve žene Marije Dolenc, mame Angelce, ponovno poročil. Nova žena je bila v pravem pomenu res prava »mačeha«.

Rodila se jima je hčerka Minka, polsestra Angelce. Imeli so »manjši grunt«, oče pa je bil krojač. Franc je odšel v vojno in se od tam ni več vrnil. Tako je pri 9 letih Angelca izgubila še očeta.

Spomini na mačeho niso bili lepi. Tako je odšla že mlada v višje razrede osnovne šole v Ljubljano, potem pa v uk k trgovcu Zorcu v Stično. Tu je našla svoj drugi dom, saj je bila res lepo sprejeta in tudi kasneje, ko je odšla na Rakek, so imeli tesne stike. Med dokumenti najdemo le še nekatere prijateljice, ki so si dopisovale po letu 1930. Še največ z Ido Bregar.

Tega z mačeho ne moremo trditi. Mačeha se je po smrti Franca poročila z njegovim pomočnikom v krojaški delavnici. Njive in gozd je s pomočjo bratov (duhovnikov) razprodala. Sestra Magda se spominja, da je ob obisku po letu 1950 bila hiša v zelo slabem stanju in ne vzdrževana, zgornji del zanemarjen, pod njim pa prazna štala v razsulu. Mačeha je želela, da ostane sestra Magda pri njej, jo neguje in ji kuha v zameno za hišo. No, s te moke ni bilo kruha. Tako je mačeha dobila neko neznano družino, ki je prevzela njeno oskrbovanje v zameno za hišo. Ker je bila verjetno tudi že zapita, so ji veselo dolivali v kozarec vinca rujnega in hitro so prišli do lastništva. Po oporoki je dobila Angelca PFFAF krojaško mašinoentlarico in velike krojaške škarje. To je vse kar je še ostalo od grunta in krojaške delavnice.

Na fotografiji polsestra Minka na mrtvaškem žalnem odru.
Na zadnji strani fotografije so le osnovni podatki: polsestra mame Angele Krištof (por. Juvančič) umrla stara 9 let za hitro jetiko.
V zbirki fotografij se je ohranila tudi ta v posebnem okvirju. Na fotografiji je oče Franc.

Po primerjavi fotografij je bila verjetnost, da je tudi ta iz istega fotografskega studia.

No, radovednost pa mi ni dala miru. Odstranil sem zadnji karton in našel sledeče: fotografijo je res izdelal Jožef Erjavec Fotograf iz Višnje Gore.

Fotografija je na spodnjem delu odrezana, da je šla v okvir, preko nje pa karton, ki je bil slabo obrezan. To kaže na to, da je bil okvir od neke druge fotografije in je bila ta fotografija vstavljena naknadno. To me napeljuje tudi na to, da tedaj niso imeli »olfa noža«, krojaških škarij pa oče Franc ni dovolil za rezanje kartona. Vem iz izkušenj pri mojem očetu, škarje so bile tabu tema za uporabo na papirju.

Na kartonu je zanimiv podatek: ANTON PERKO, trgovina iz specarijskim blagom  29. I. 1903 VIŠNJA GORA.

Višnja Gora je slikovito starodavno naselje, ki se nahaja ob avtocesti med Ljubljano in Novim mestom in spada v občino Ivančna Gorica. Mestece se je razvilo na griču pod hribom, kjer je nekdaj stal grad Weichselberg (Stari grad), ki je že precej časa v razvalinah. Območje je bilo že zgodaj naseljeno, o čemer pričajo najdbe s prehoda bronaste dobe v železno in starejše železne dobe. Na hribu je bilo keltsko in rimsko taborišče, mimo katerega je bila speljana rimska cesta Emona – Neviodunum. V obdobju srednjega veka je bil predhodnik kraja sedanji Stari trg, ki ga viri omenjajo leta 1269. Zaradi turških vpadov so se prebivalci preselili na bližnji grič in tako se je razvila Višnja Gora, ki je dobila mestne pravice leta 1478. V 16. stoletju je bila Višnja Gora pomembna vojaška in poštna postojanka med Ljubljano in Karlovcem. Čeprav so bili tukaj davkarija, okrajno sodišče in od leta 1893 železnica, je kraj prebivalstveno in gospodarsko nazadoval, saj se v njem ni razvila industrija. V starem mestnem jedru se nahaja cerkev sv. Ane, spomenik NOB, vodnjak s kipom J. V. Valvasorja iz leta 1872, grb iz leta 1478 in drugo. Simbol mesta predstavlja polž, ki je priklenjen na verigo. Vidimo ga lahko pred cerkvijo in na drugih mestih po Višnji Gori. Iz polžje lupine so nekdaj mestni očetje pili ob slovesnih priložnostih. V Višnji Gori je osnovno šolo obiskoval pisatelj Josip Jurčič, ki se je rodil na bližnji Muljavi. Vsako leto v pisateljev spomin organizirajo 15 km dolgo pohodniško Jurčičevo pot do Muljave.

Legenda o polžu Simbol Višnje Gore je polž, priklenjen na zlato verigo. Po legendi je bil v bitki pri Sisku ranjen sin žene Beneškega doža. Viteza je na potovanju našla hči višnjegorskega grofa – Sofija Višnjegorska, ki se je odločila, da bo za viteza skrbela. Vsi so bili prepričani, da bo vitez umrl, vendar je po dolgem okrevanju preživel. Višnjegorski grof je poslal po kneginjo Beneške republike, ki je že dolgo mislila, da je njen sin mrtev. V zahvalo je višnjegorskim grofom podarila pozlačeno polžjo hišico v premeru okrog 10-15 centimetrov, okrašeno z diamanti. Polžjo hišico so višnjegorski grofje podarili mestu. Nekaj časa so jo hranili v mestni hiši, kasneje pa se je izgubila.

Slovarček:

  • entlarica – krojaška mašin za obšivanje

Viri:

  • sestra Magda
  • domači arhiv
  • Kraji Slovenija
  • Wikipedija

Kraj: Višnja Gora
Datum: 1914
Avtor: Jožef Erjavec, Višnja Gora
Zbirka: Miro Juvančič
Skenirano: 28. 11. 2021
Fotografirano: 2. 12. 2021
Oblika: 2 fotografiji, predmet

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: