1960 Nova vas – Sejmarska družba

Brez Bločana ni sejma! Tako je govorila sejmarska tradicija v naših krajih in daleč naokoli. Na Blokah je bil tradicionalni jesenski sejem na god sv. Mihaela, 29. septembra, ki se je odvijal že kmalu po ustanovitvi samostojne bloške župnije, sredi 14. stoletja. Obdržal se je v vseh stoletjih in le v času najhujših turških vpadov leta 1472, ko je bila požgana tudi farna cerkev, je bil sejem prestavljen z Blok v Lož. Živinski sejmi so bili v Novi vasi osrednji gospodarski in družabni dogodek tudi še v letih po 2. svetovni vojni, posebej dokler je delovala samostojna KZ Nova vas, ki je bila po politični odločitvi v letih 1960/61 priključena KZ Cerknica. Kot nam kaže današnja stara slika, pa ni dobrega sejma brez dobrega likofa!

Daleč v preteklosti sta bila na Blokah organizirana celo dva sejma. Zimski sejem je potekal tretjo nedeljo po novem letu in je bil zato imenovan predpustni sejem. To je bil, poleg drugega, tudi primeren čas, da so se pokazala za možitev godna dekleta in se je kupilo kaj blaga za v balo. Drugi in še starejši je bil že omenjeni Mihaelov sejem. Že Valvazor je pisal, da ta sejem na sejmišče pri Fari privabi tudi več tisoč ljudi. Ljudje so prihajali od blizu in daleč, iz slovenskih dežel Cesarstva, pa tudi Hrvati, Čiči, Liburnijci in Uskoki. Posebej veliko je bilo na Mihaelovem sejmu živine. Uradnik snežniške graščine je po svoji dolžnosti oznanjal sejmarjem sejemski red, posebej o strogem spoštovanju časa med žegnanjskimi mašami:

“Kar ta šmihelski somenj antiče, bo dva dni držan ponavadi; danes celi dan in jutro. Pa jutro, ki je nedela ne smej nobeden prodajati ne zjutraj ko bo maša in pridiga, ne ob desetih med Andohtjo, ne popoldne per keršanskim navuku; kdor bo takrat kaj prodajal, bo na životu štrafan. Jest in še eden bomo zmeraj okoli hodili. Če bomo ktiriga prodajat dobili, zamerkajte, bo meni bolje ko njemu. Po pervi maši pa noter do desete, po deseti do keršanskiga navuka in po keršanskem navuku le prodajajte. Nobeden vam ne mora braniti in ne bo branil. Somenj oba dva dni terpi. Zdaj pa dobre volje bodite, jejte in pite, pa name ne pozabite!”

Že med svetovnima vojnama je bi sejem od Fare prestavljen v Novo vas, na prostor kjer je danes osnovna šola, občina, pošta … Po začetku izgradnje dvorane TVD Partizan, v letu 1954, pa se je sejem, ki se je skrčil le na živinskega, preselil na dvorišče med stavbo KZ Nova vas in velik zadružni skedenj. Najprej je bil organiziran vsak četrtek, nato pa vsakih 14 dni. Zelo priročno je bilo, ker je bila v stavbi KZ Nova vas tudi t. im. zadružna Menza. Tako je bilo okrepčilo vedno pri roki, uspešni sejmarski dnevi so se lahko primerno zaključili. V tej stavbi je bila do leta 1938 Modicova gostilna s prenočišči, nato pa Hranilnica in posojilnica ter Lenarčičeva trgovina in gostilna. Po vojni je bila stavba nacionalizirana in v njej je bil najprej sedež KOZ(e) – Kmetijsko obdelovalne zadruge in nato KZ Nova vas. V menzi je bila tudi kuhinja. Vampi, golaž, ajmoht in kakšna klobasa je bilo vedno na voljo. V menzo so poleg zadružnikov hodili na hrano samski učitelji in učiteljice, miličniki, občinski uradniki, žejo pa gasili vsi po vrsti, posebej pa sejmarji.

Na današnji sliki vidimo nasmejane sejmarje po uspešnem zaključku sejma, ob vinu v živahnem pogovoru. To so bili časi, ko na vasi ni bilo radijskih in televizijskih sprejemnikov, redki so imeli naročen kakšen tedenski časopis, npr. Kmečki glas. Novice so se izvedele na sejmu in po njem ali v nedeljo po maši, pa naj bodo to gospodarske, o živini, krompirju in lesu, posebej potem ko je za kmete prenehal čas obveznih oddaj. Pomembne pa so bile tudi kakšne druge sicer skrivne novice, samo za moško družbo, n. pr. če se je izvedelo o kakšnem neprimernem ferkerju.

V gostilniški sobi v menzi so v krogu sedeli bloški gospodarji. Po dolgih povpraševanjih so bili to možje (drugače kot piše na sliki):

Od leve:

• Mihov Matija iz Topola,
• Čičkov Ivan iz Nove vasi (razoglav),
• Milavcov Lojze z Volčjega (s kravato),
• Srebrnakov Pepe iz Nove vasi (z obvezano roko),
• še neprepoznan sejmar,
• Petrasov Jože st. iz Nove vasi (brko),
• z boka pa vidimo Primožanca Janeza iz Nemške vasi, ki je bil, kot kaže, glavni poročevalec.

Primožanc, letnik 1899, je bil  že avstrijski soldat, bojeval se je na Soški fronti in bil poznejši Majstrov borec ter živ bloški leksikon. O Talijanih, ki so bili na teh povojnih sejmih glavni kupci bloške živine, je znal prav gotovo veliko povedati.

Zadnji bloški vol je bil prodan leta 1997, sejmi pa so se v Novi vasi končali še v času socialistične Jugoslavije. KZ Cerknica je pred leti žalostno propadla in Občina Bloke je iz stečaja letos (2022) odkupila velik del njenega imetja. Žal je stavba z znamenito zgodovino sredi Nove vasi, v kateri je bila tudi zadružna Menza, pozneje pa tudi poslovalnica Ljubljanske banke in tehnična trgovina Novolit, primerna le še za rušenje. Zadružni skedenj pa je podrla poletna nevihta z viharjem že pred leti. Upajmo na uspešen nov začetek in čez kakih 50 let bo o tem spet lahko nekdo napisal prispevek za Stare slike. Bloška občina je Mihaelovo sprejela za svoj občinski praznik in in v novi izvedbi obudila starodavni sejem.

Bloški učitelj in pisatelj Venceslav Winkler je l. 1932 o tem sejmu napisal pesem:

Slovarček:

• Talijani: Italijani
• ajmoht: obara
• Andoht: pobožnost
• ferker: iz nemščine, Geschlechtsverker (občevanje)

Viri:

• France Škrabec, Nova vas
• Milka in Lojze Škrabec, Nova vas
• Lojze Turk, Volčje,
• Jože Lavrič Cascio: Bloke središče Kranjske, september 2013

Kraj: Nova vas
Datum: 1960 (ocenjeno)
Avtor: Foto Erjavec Stična
Zbirka: Lojze Turk, Volčje
Skenirano: 21. 12. 2021
Oblika: fotografija