1944 Kras – Ivan Turšič – Iztok
Slika je iz knjige V boju za svobodo Jožeta Simšiča – Jelena, ki je bil Iztokov soborec. Nastala je, kot je zapisano, leta 1944 nekje na Krasu.
Bralec naše spletne strani Franc Bavec iz Podcerkve je v odziv na prispevek o Tonetu Antončiču z Vrhnike posredoval fotografijo, ki je bila objavljena v knjigi Francija Strleta Tomšičeva brigada 1944. Na njej je med drugimi tudi fant, ki je Italijanom pobegnil z morišča na Ulaki Tone Antončič, tokrat kot ekonom štaba Tomšičeve brigade. Sedi spredaj kot drugi z leve poleg harmonikarja.
Cerknica 1981/82 – 8. c razred
Osnovna šola Cerknica, šolsko leto 1981/82 in spominska slika za 8.c razred. Tokrat so se slikali v naravi na šolskem vrtu. Razredničarka Ivanka Orel je vztrajala z njimi vsa štiri leta šolanja na predmetni stopnji. Običajni osmarji, ki nestrpno čakajo konec osnovne šole in odhod v nekaj neznanega. V svoji sredini so imeli dekle, z imenom Graciela. Ime ji je še kako pristajalo, saj je bila prava lepotica. Bila je iz družine lastnikov igralnih avtomatov-fliperjev. Ti so prišli v Cerknico za krajši čas. Stanovali so v bližini kinodvorane. Gracielo so z veseljem sprejeli v svoj razred. Še posebno moški del razreda se je zelo trudil okrog nje. Kar tekmovali so med seboj, kdo ji bo bolj simpatičen. Mladost, pomlad, drugačnost, simpatije … in nato vse mine.
1944 Italija – Srebrna zvezda
V zračnem prostoru nad Pivko, Javorniki, Loško dolino in Ljubljano se je 18. marca 1944 vnel srdit boj med ameriškimi bombniki in nemškimi lovci, ki so nadnje prileteli z letališč v severni Italiji. V bojih so bili sestreljeni trije bombniki, med njimi tudi B-17F-60-BO 42-29584, poimenovan tudi »Sad Sack« (žalostna vreča). Verjetno ga je že pred spopadom z nemškimi lovci zadela granata nemške protizračne obrambe. Postalo je lahka tarča za dva nemška lovca, ki sta priletela čez Javornike iz postojnske strani in ga napadla. Odpadlo mu je krilo in strmoglavilo je nekaj sto metrov od naselja Martinjak. Takoj za letalom so očividci opazili padalce, ki so pravočasno izskočili. Dva so ujeli Nemci, štiri je veter zanesel proti Postojni. Doskočili so v okolici Pivke, kjer so jih rešili partizani in jim omogočili, da so se 28. marca 1944 vrnili v južno Italijo. Štirje so pristali v okolici Cerknice, eden mrtev.
Zapisnik občinske seje, ki se je vršila davnega 27. grudna 1900, ko so sprejeli proračun za leto 1901, nas popelje 120 let nazaj, v popolnoma druge čase in razmere in je že zato zanimiv. Prikaže nam s čim so se takratne občine ukvarjale, kaj so bile njihove prioritete. Iz zapisnika spoznamo veliko zanimivih reči: tajnik, ki je delo opravljal poklicno je imel še enkrat večjo letno plačo kot župan, ki ni bil profesionalec. Za ubožni sklad so letno namenili toliko kot za plačo tajnika, pa seveda revežev ni manjkalo.
1978 Cerknica – Podelitev priznanj čebelarjem OZČD
Na fotografiji čebelarji, prejemniki priznanj. Na sliki od leve:
Sedijo: Franc Albreht, Franc Meden, Franc Žust, Frančiška Mišič, Anton Kranjc, Alojz Braniselj, Janez Zigmund, Jože Braniselj.
Stojijo: Tone Jernejčič, Franc Mlakar, Jože Gerl, Stane Palčič, Ivan Ivančič, Anton Petrovčič, Feliks Janežič, Karel Mazi in Anton Šepec.
V Krajevni skupnosti Rakek je dvakrat vzklila pobuda za ustanovitev lastne občine. Nazadnje so krajani na referendumu 9. aprila 2006 pobudo zavrnili. Kar veliko zgodovinskega materiala smo zbrali in ga objavili v priložnostnem časopisu ob tej priliki. Pa sva se z Juretom Koščakom, ki je časopis urejal in oblikoval, dobila in rekla, zakaj pa ne bi tega materiala uporabili za knjižico o Rakeku. Pa sva začela razmišljati kje bi še kaj dobila in pot naju je zanesla tudi v Zgodovinski arhiv Ljubljane. Naročila sva škatle, kjer je bila omenjena naša krajevna skupnost in presenečena naletela na zanimive najdbe: zvezek zapisnikov občinskih sej županstva Rakek od 1899 do prve svetovne vojne, kronike šol Rakeka in Unca, v škatlah KLO Unec in Rakek so bili številni zanimivi dokumenti, zapisniki, poročila, pozivi, ipd. iz obdobja prvih desetih let po drugi svetovni vojni. Nekaj časa sva razmišljala, da bi si kaj izpisala, da bi nama kak dokument fotokopirali, nazadnje sva se odločila, da v naslednjih dneh čimveč tega fotografirava z digitalcem.
1988 Postojna – Motel Proteus
Na sliki je motel Proteus v Postojni, ko je bil še lep in dobro obiskan. Na terasi je polno gostov. Marele so v državnih barvah – rdeče, bele, plave. Zvezde so se pokazale, ko so prejeli račun. Zdaj grdo propada. Na desni je prizidek, v njem pa domuje pogrebno društvo. Kakšna simbolika!
1931 Rakek – Šivalni stroj PFAFF
Šivalni stroj Pfaff
Šivalni stroj je relativno mlada iznajdba glede na dolgo zgodovino šivanja oblačil in drugih izdelkov. Stroj ni iznajdba enega samega človeka. Med pomembnimi pionirji, zaradi katerih se je čas šivanja zmanjšal kar za 15 ur so:
- Josef Madersperger – prvi, ki je naredil šivalni stroj, a mu ga ni uspelo patentirati;
- Walter Hunt – dejanski oče šivalnih strojev, osnova šivalnega stroja, ki se uporablja še danes;
- Elias Howe – velja za uradnega iznajditelja šivalnega stroja, ki ga je tudi patentiral leta 1846. Izumi in izboljšave šivalnega stroja se vrstijo vse do danes, ko uporabljamo visoko specializirane, računalniško vodene šivalne stroje.
PFAFF
Prvi šivalni stroj Pfaff je bil narejen leta 1862, po štirih letih eksperimentiranja, od proizvajalca medeninastih instrumentov Georga Michaela Pfaffa. Prvi model je bil zasnovan po sistemu Howe, od leta 1866 pa je Georg Michael Pfaff zgradil Singerjeve modele. Že leta 1872 je tovarna šivalnih strojev G. M. Pfaff v Kaiserslauternu proizvedla tisoč šivalnih strojev na leto in jih izvozila 50 %. Leta 1907/08 je Pfaff izdelal prvi šivalni stroj posebej za industrijo in razlikoval med gospodinjskimi in industrijskimi šivalnimi stroji. Leta 1910 je bil proizvedel milijonti gospodinjski šivalni stroj Pfaff, ki je bil podarjen Zgodovinskemu muzeju v Speyerju. Šele 26 let kasneje je bil proizveden tri milijonti gospodinjski šivalni stroj Pfaff.
Grahovo 1969/70 – 7. razred
V osnovni šoli Grahovo se je v šolskem letu 1969/70 v 7. razredu slikalo 24 učencev. Slikali so se na stopnicah pred spomenikom NOB, ki je postavljen pred šolo. Z njimi je njihova razredničarka Milena Brecelj, doma z Rakeka. Na tej sliki je pa že očitna sprememba. Niso več mali šolarčki, ampak že skoraj odrasle osebe. To so fantje in dekleta, ki jih kar razganja od mladosti, pomladi in zaljubljenosti. Pri nekaterih fantih se kaže že kar “moška” drža. Človek si pač vedno želi tisto, česar nima, ali kar še ni doživel. Ko se pa zgodi, sledi velikokrat razočaranje. Vendar povratka ni.
Stare slike 