1963 Lož – Tone Hace II.
Slika Toneta Haceta s sodelavci je bila že objavljena. Miloš se je potrudil in ga obdelal, da je tak, da bi bil za ožen’t.
1940 Kranj – Tone Hace I.
Slika je bila objavljena v časniku Slovenski dom na dan Tonetove aretacije, 13. marca 1940. Napisali so, da je bil prav čedno oblečen, obut v nove gojzarje.
1927 Cerknica – Natakarji, Ludvik Ogrin
Slika je iz zbirke Cerkničana Jerneja Malovrha. Ne vemo, kje je nastala. Napravljena je bila leta 1927. Eden izmed natakarjev je Ludvik Ogrin. Lesene mize so dovolj vsaksebi, da bi lahko zadostile tudi današnjim protikoronskim ukrepom. Prti so čisti in prav tako suknjiči natakarjev. Na ograji je napeta zaščita, ki je varovala pred radovednimi pogledi s ceste.
1948 Stari trg – Tretji letnik Nižje realne gimnazije Stari trg in popis njenih učiteljev
Na telovadišču TVD Partizan se je leta 1948 z razredničarko Marijo Iglar fotografiral III. razred dijakov Nižje realne gimnazije Stari trg, katere začetki segajo v medvojno leto 1944. V ozadju vidimo leseno ograjo telovadišča, za katero teče Brežiček, za njim pa so strehe Kovačeve in Šepčeve hiše, nekdanja kovačija ter Vrhovčeva in Plosova oziroma Baštkova hiša. Čisto zadaj sta Markov hrib in Racna gora. Na visokem drogu za skupino dijakov plapola zastava z zvezdo, na drevesih pa se kaže mlado zelenje. Je slika nastala spomladi? Ob zaključku šolskega leta? In kdo je bil fotograf? Ostaja neznano.
1917 Cerknica – Natakarice
Slika je iz zbirke gospoda Jerneja Malovrha. Deklet ne poznamo. Lepa so in lepo oblečena – ali so služkinje ali natakarice. Ena izmed njih je Lojzka.
1947 Bled – Grand hotel
Pogled na Grand hotel ob Blejskem jezeru.
Cerknica 1968/69 – 1. a razred
V osnovni šoli Cerknica so v šolskem letu 1968/69 učenci 1. a razreda začenjali svojo šolsko pot. V svoje varstvo jih je dobila razredničarka Jolanda Lah. Priimek Kebe se je v tem razredu ponovil kar štirikrat: Metoda, Sonja, Romana in Janez Kebe. Kam jih bo ponesla pot učenosti in kasneje pot življenja takrat še niso razmišljali. Pa tudi če bi, močno dvomim, da bi si kdo upal pomisliti na daljno Ameriko. Pa se je ravno to zgodilo. In tako imajo danes sošolca in prijatelja, ki že dobrih 45 let živi v Clevelandu. To smo omenili že ob predstavitvi 6. a razreda iz leta 1973/74. Kot smo izvedeli, se je pred par leti udeležil celo srečanja ob obletnici valete, ko je bil slučajno službeno nekje v Evropi. Upajmo, da se bo našla tudi kakšna slika iz tega srečanja.
Na sliki, kjer na poštnem žigu najdemo datum z letnico 1917, sta dva fanta iz Vrhnike pri Ložu: na levi Pojetov Jernej, na desni njegov sovaščan Anton Avsec, po domače Oščev (domačini izgovarjamo to domačijsko ime Uoščieu).
Anton, rojen 10. januarja 1907 je, potem ko se je pri trgovcu Werliju v Cerknici izučil za trgovskega pomočnika in prav tam spoznal Francko Hacetovo iz Selščka, ki je služila kot hišna pri sodniku in hodila v trgovino nabavljat za gospodinjstvo, postal njen mož in oče Antona Avsca mlajšega. Po poroki sta krajši čas stanovala v Selščku, potem pa v Vrhniki, v soseščini Oščeve domačije, kjer sta živela Tončkova stara starša.
Anton in Frančiška Avsec sta imela sedem otrok. O prvorojencu Antonu smo že nekaj napisali, njemu sta sledili dvojčici, ki sta kmalu po rojstvu umrli, za njima se je leta 1934 rodil Maks, ki je padel v vojaškem taborišču v Cerulaku pod Dol. Poljanam ob začetku vojne. Za Maksom sta se leta 1937 rodili Vanda in leta 1940 Marija. Novembra 1942 je v civilnem logorju oziroma v Slivniškem bataljonu sredi snežniških gozdov prišel na svet še Nikolaj – Niko, ki je umrl leta 1946.
1970 Rakek – Pivnik
Na sliki je pivnik s sliko zajčka Jelke Reichman in pesmico Vojana Arharja. Založil in učencem razdelil jih je Republiški odbor Rdečega križa.
Sem Repko zajček mlad,
si zobe čistim rad,
posebno še zvečer,
s krtačko venomer.
Mi za kolače ni,
le repa mi diši,
moj dom sta dol in breg,
zobje kot beli sneg.
1915 Rakek – Bajonet
Tole smo podedovali po atovi teti. Na spletu sem našla mnogo različnih bajonetov. Nekateri stanejo tudi do 1500 evrov. Ampak ne tako zanikrni kot tale. Potem mi je moj nezakonski mož razširil obzorje, pravzaprav me je zatolkel, ko mi je povedal, da to ni nikakršen bajonet temveč čisto navaden pionirski nož. Hvala, prj’atu. Bivši. Takoj sem se spomnila, da je ata res z njim ražnje špičil.
Stare slike 