1950 Postojna – Urni mehanizem mehaničnega ražnja
Risba urnega mehanizma mehaničnega ražnja in njegovih delov, barvni svinčnik, avtor Josip Korošec, 2013.
»Mehanični stroj za pečenje na ražnju« iz 17. stoletja je bil do leta 2012 v Predjamskem gradu. Razstavljen je bil na ognjišču, najpomembnejšem delu grajske kuhinje. Skoraj šestdeset let niso vedeli, da je to tehnično domiselno izdelana naprava, ki jo poganja urni mehanizem. Zaradi 90-odstotne vlage v prostoru, novih zunanjih poškodb in novih spoznanj je Notranjski muzej Postojna leta 2012 dragoceni muzejski predmet s priborom za peko na ražnju poslal na konserviranje in restavriranje v Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Ljubljani.
Cerknica 1969/70 – Druženje v vrtcu ob dnevu žena
Pred nami je kar nekaj slik iz praznovanja 8. marca v vrtcu Cerknica leta 1970. Dogajalo se je v Konjedicovi hiši na Mali gasi. Upravnica vrtca Marinka Kralj, vzgojiteljice, kuharice in otroci so pripravili mamicam čudovit praznik za dan žena. Udeležilo se ga je veliko število mamic, ki so uživale v druženju ob predstavi Metuljček Cekinček. Predstavo si je ogledal tudi ravnatelj osnovne šole Rado Hlebec. Otroci so uživali v kostumih rožic, pikapolonic in metuljev. Vse kostume so izdelale vzgojiteljice. Ob spremljavi Marinke na harmoniko so otroci zapeli pripravljene pesmice. Nastopilo je kar nekaj otrok različnih generacij vrtca in prvih razredov osnovne šole. Tako nastopata tudi po dva otroka različne starosti iz iste družine. Učenci iz nižjih razredov osnovne šole so lahko hodili v vrtec na kosilo in ostali tam do konca službe staršev. Danes se to imenuje podaljšano varstvo. Čaj so mamice dobile postrežen kar v otroških skodelicah. Na mizah opazimo piškote in pecivo, katero so po vsej verjetnosti delno napekle tudi povabljenke. Za praznično vzdušje so bile na mizi v vazi spomladanske mačice.
Na sliki zgoraj:
- Spredaj levo pikapolonica je Rosana Šajn, sledi Samo Arko in v temno oblečen Aleks Markovčič.
- V drugi vrsti prva rožica je neznana, druga je Tatjana Štefančič in v belem je Andreja Kralj.
- V tretji vrsti so rožice: Gordana Salopek, Danica David, Franka Reljanovič, Roman Ule, Mojca Tušar, Jana Kovačič in metulj Viktor Kern.
- Zadaj so še: Irena Mlinar, Gorazd Markovčič in v kučmi Marko Otoničar.
To je ena od množice fotografij iz zgodovine Amaterskega gledališča DPD Svoboda Loška dolina. Za spomin jo hranijo Martinčičevi iz Starega trga, ker je deveti od leve v zadnji vrsti njihov stari oče Anton, tretji v zadnji vrsti pa njegov bratranec Janez … Ne vemo, kdo je sliko posnel, a lahko bi bil tudi tokrat Alojz Tomec, eden od navdušenih sodelavcev in vodilnih zanesenjakov starotrške gledališke skupine, ki obstaja že več kot sto let. Ne vemo pa ne časa ne naslova igre, ki so jo tokrat uprizorili, vsebine še manj. Trije igralci so na sliki s puškami, dva zagotovo igrata lovca, eden je morda vojak ali gasilec, ki na levi stoji v temni uniformi z našitki na ovratniku. Zadaj našminkan otrok kakih šestih let sedi na rami moškega v klobuku … Tu so tudi štiri dekleta v približku narodne noše s pisano ruto čez ramena in več moških v lajbelčih, klobukih, škornjih, belih srajcah ali suknjičih … Trije ali štirje so maskirani v starce ali starke … Kaj lahko ugibamo iz teh kostumov o vsebini igre? Slovensko, tradicionalno, podeželsko, dramatično, večgeneracijsko – več pa niti treba ni, da bi bilo gledljivo …
1970 Cerknica – Brestova menza
Na sliki je Brestova nova jedilnica. Slika je bila posneta nekaj dni pred začetkom obratovanja. V prvih dneh avgusta so tu začeli deliti hrano Brestovim delavcem. Kuhinja še ni bila popolnoma urejena. Upravnik je bil Štefan Gašper.
Zajeta nemška kolona v Celju 9. maja 1945.
Rodil se je 13. maja 1920 v Mengšu. Po končani osnovni šoli je postal dijak škofijske gimnazije v Šentvidu, kasneje prestopil na ljubljansko klasično gimnazijo.
1932 Metulje – Po smučkah k maši
- Na Blokah že Mala maša za suknjo vpraša;
- Na Blokah je burja doma;
- Burja ima na Blokah mlade;
- Na Resju ima burja svoj vragov ples;
- Če greš na Bloke greš vragu v roke;
- Na Blokah je 6 mesecev zima, 6 mesecev pa mraz!
Ti izreki so nekoč kar dobro opisovali bloško klimo. A tako kot povsod se je tudi na Blokah vreme spremenilo in le občasno nas spomni na “dobre stare čase” in da vsega vendar še ni konec. Tako je bilo tudi prejšnji teden, v začetku letošnjega oktobra torej. Nekaj dni strupene, mrzle burje, dež in posamezne snežinke, potem pa mirna in jasna noč in zjutraj -7 in vse belo od slane in “trdu k rug”. Tudi uradni vremenarji so se končno navadili, da je treba za planote in mrazišča na Notranjskem vreme posebej napovedati. Ni čudno torej, da so pred davnimi časi Bločani za hojo in drsanje po snegu izumili smuči in to mnogo prej kot drugje po svetu.
1966 Logatec – Bunker
Eden izmed mnogih bunkerjev ob železniški progi pri Logatcu, ki so jih zgradili Italijani med 2. svetovno vojno. Bunkerji so varovali progo pred partizanskimi napadi, ki jih je bilo na gozdnatem področju med Preserjem in Postojno zelo veliko. Fotografija je bila narejena okoli leta 1966 na območju današnje industrijske cone Logatec, fotograf je gledal v smeri Ljubljane. Bunker, ki je bil zgrajen na desni strani proge Ljubljana-Sežana, je bil verjetno porušen ob širitvi industrijske cone nekje v letih 2006-2010.
1940 Kaštel Lukšič – Letovanje
Čeprav so se nad Evropo že zgrinjali črni oblaki, je bilo nad jugoslovanskim ozemljem še nekaj vedrine. Keržetovi s sorodniki ali znanci so si privoščili počitek na morju. Izbrali so Kaštel Lukšič na Hrvaški obali. Dopustovali so v septembru, in kot je razvidno s fotografije, je bilo poletje dolgo in vroče.
Rakek 1977/78 – 6. b razred
Šolsko leto 1977/78 in 6. b razred slikan med pomladanskimi rožicami na vrtu pred šolo na Rakeku.
1952 Kamnik – Jana
Rojena leta 1951 na Jesenicah, ko se je ob obisku mame Mimice in očeta Janeza na Bledu odločila za samostojno pot.
Oče Janez Zupančič (1929–1999) je mamo (ženo) Marijo Mimi Likar (1931–1991) spoznal že v času bivanja v Apaški dolini, kamor je bila preseljena tudi družina Likar iz Stražišča. Zaposlil se je najprej v Ljutomeru. Žena Marija pa se je zaposlila na Viru pri Domžalah in stanovala pri sestrični (Avbelj). Po pozivu za odhod v vojsko sta se poročila. Marija je dobila službo in stanovanje v Kamniku. Nekaj čas je pri njej živela tudi njena mama (Ivana Likar). Ob vrnitvi iz služenja vojaškega roka je prišel bolan domov (malarija). Po ozdravitvi se je zaposlil v Kamniški smodnišnici. Opravil je razne tečaje in osnovna usposabljanja ter leta 1955 dobil službo v Ljudski Milici na Bledu. Hčerka Jana se je rodila nekaj mesecev pred poroko na Jesenicah, druga hči Darja pa tri leta kasneje.
Po prvih letih življenja v Kamniku je začela mala Jana svoj pohod po prelepi Sloveniji. Že v Kamniku je odšla sama na potep, poslušat cerkveni zvon v nedeljo ob 12. uri. Panika je bila nepopisna.
Preselili so se na Bled, kjer so najprej bivali v »Hotelu Petran« – Mlino 42.
Stare slike 