Borci Južnoprimorskega odreda praznujejo 1. maj v Kobjeglavi, 1944.
Portreti partizanskih fotografov gredo počasi h koncu. Od Šibelje imamo samo eno fotografijo pa kljub temu si zasluži, da ga predstavimo.
1972 Županov Laz – Hajcarjevi
Del Hajcarjeve družine se je poleti 1972 udeležil prvega srečanja preživelih iz Civilnega logorja pod Snežnikom in se fotografiral za spomin. Avtor slike je neznan. Od leve stojijo: Gizela, Viktor, mama Marija, Jože, Janez in Marija. Z njimi ni že pokojnega očeta in po koncu vojne rojenih Toneta in Milene, pač pa sta tu družinski prijateljici iz begunskih časov Šepčevi Tilka in Marica.
1944 Slovenija – Jožica Jeraj, delavka v fotolaboratoriju Fotosekcije Glavnega štaba Slovenije
Ivanka Rojšek suši fotografije, Fotosekcija GŠS septembra 1944, foto France Cerar.
Delo v fotolaboratoriju oz. temnici je bilo zelo pomembno, da so se ohranili številni slikovni dokumenti in posneti filmi. Npr. Edi Šelhaus je zelo ilustrativno dejal, da bi se njegovi medvojni filmi ne bi ohranili, če jih ne bi vestno razvijal, izpiral in sušil Franjo Veselko, podobno je bilo na področju 4. operativne cone na Štajerskem, kjer je med drugimi v temnici vestno delal Bogomir Žorž, ki je bil po vojni priznan fotograf na Reki. Bilo pa je nekaj požrtvovalnih delavk v temnici, ki so skrbele, da je delo teklo nemoteno. Ena izmed teh je bila Jožica Jeraj.
Tri tedne pred odhodom k vojakom v Banja Luko sem odigral mojo edino mednarodno nogometno tekmo – seveda prijateljsko. Bil sem član kombinirane ekipe Kovinoplastike Lož in Merkurja Kranj. Srečali smo se z ekipo gostiteljev – tovarniškim moštvom Roto, Wilh. Frank v Leinfeldnu pri Stuttgartu ob proslavi 25. obletnice njihovega tovarniškega športnega društva. Iz Kovinoplastike Lož smo bili v ekipi: (stojijo) prvi z leve France Urbas – selektor; drugi Branko Mulc, vratar; Marjan Šurina, tretji z desne; Zlato Mlakar, prvi s desne. Čepeli smo: Prvi z leve Milan Hiti, kapetan moštva; drugi Lojze Mazij; drugi z desne Miloš Kovač. Ostali so bili člani moštva iz Kranja. Njihovih imen se po 50. letih ne spomnim.
Včasih se zgodi, da pri pisanju za to spletno stran naletimo na dve kopiji iste slike in tako je bilo tudi v tem primeru. Čez 50 let staro fotografijo je ob pisanju prispevka o zgodbi njene družine posodila Marija Mlakar, Hajcarjeva, izurjeno urednikovo oko pa se je spomnilo, da je sliko že videlo – in jo našlo v zbirki še neobjavljenih slik prvega srečanja preživelih iz Civilnega logorja/Slivniškega bataljona Ladice Štritof, poleg pa še nekaj drugih z istega dogodka … Na Marijini sliki piše: Marija Kočevar – mama, 1973, na Ladičini pa to, kar je objavljeno spodaj. Letnici sta navzkriž za eno leto, a sliki sta identični … Če je bila okrogla obletnica, torej 30 let od nastanka Civilnega logorja leta 1942, in ker je bila Marija najmlajša med njimi, so zdaj vsi na sliki starejši od 30, razen seveda njihovih otrok, ki jih je tudi nekaj prišlo. Ob slovesnem dogodku imajo na prsih vsi pripete rdeče nageljne.
Milan Štok pri fotografiranju, Ljubljana, 9. maj 1945; foto: Maksimiljan Zupančič
O partizanskem fotografu Milanu Štoku vemo žal bolj malo, pa kljub temu nam je iz drobcev uspelo izluščiti njegovo pomembno vlogo pri poznavanju fotografije in organiziranju fotoreporterske službe. Deloval je v glavnem na področju 7. Korpusa. Iz štirih njegovih fotografij, ki jih objavljamo, je razvidna notranja povedna dinamika, ki jo je avtor zelo dobro ujel in s tem pokazal na pomemben segment partizanske fotografije. Temeljno vodilo je bilo dinamično prikazovanje partizanskega življenja in bojev, ne pa pretirano fotografiranje spominskih statičnih partizanskih portretov, ki niso bili uporabni za aktivno propagando osvobodilnega gibanja.
Cerknica 1979/80 – 4. c razred
Pred telovadnico Cerknica se je v šolskem letu 1979/80 slikal 4. c razred z razredničarko Ivanko Štrukelj.
1974 Dalmacija – S Princem v Dubrovnik
Irena, Jože, Zdenka in Princ 1000 na poti proti Dubrovniku. S “trotelziher” aparatom sem slikal jaz.
1915 Karpati – Poveljstvo pred zemljanko
Na vrhu Plazini (SZ od kraja Bardejov) v Karpatih pred pod zemljo zgrajenim bivališčem je slikano poveljstvo. Nad zemljanko je napis »Theuer Heim« – Theuerjev dom. Ta je bil major in je na sliki prvi z leve. Poleg njega je oberleutnant (nadporočnik) Paulus, dr. Rado Primic in dva vojaka. Skrajni desni, ki je zavzel Napoleonsko držo, je Leopold Graf Berchtold. Verjetno je prišel v kontrolo.
1942 Markovec – Najmlajša begunka v Civilnem logorju
Fotografija je nastala leta 1944, glede na oblačila verjetno poleti, nekje na Dolenjskem; kraja in avtorja ne poznamo, na njej pa so od leve: mama Marija Kočevar, po domače Hajcarjeva, pred njo hči Gizela, na stolu pa hči Marija. Deklici na levi sta Šepčevi Tinka in Marica iz Kozarišč, sotrpinki Hajcarjevih v begunstvu. Marica, tista na desni, je Mariji po vojni, ko je se želela šolati za zobotehnika, nudila stanovanje v Ljubljani in tudi sicer veliko pomagala.
Stare slike 