1964 Iga vas – Hribarjeva mama in ata
Na sliki sta Hribarjeva mama Marija in ata Andrej, rojen leta 1886, iz Iga vasi, kot ju je posnel njun sin Ivan, takrat miličnik v Železnikih (in pozneje v Starem trgu), ko je bil nekega lepega (poletnega?) dne na obisku doma. Oblekla sta pražnjo obleko, prinesli so na vrt dva stola, sedla sta nanju, položila roke na kolena in sin je pritisnil … daleč v ozadju se vidi pobočje Racne gore, kakršno je bilo takrat, če si ga gledal z igovskih vrtov in njiv.
Ko sem prijela sliko, so se mi oči najprej ustavile prav na njunih rokah – te so njun kapital, njuno sredstvo preživetja in oba sta jih enako sproščeno položila na kolena. Roke – spretne, delovne, močne in nazadnje zgarane, otekle, mravljinčaste …. Veliko povedo o njiju. Skoraj ni treba reči ničesar več. Veliko sta skupaj “dala skozi”.
1964 Slivice – Seniorke in seniorji
Na našem dvorišču (Slivice 8) so se leta 1964 zbrali seniorji, možje in žene ter obujali spomine na svoja mlada leta. Izkoristil sem priliko in nastala je tale fotografija.
V ozadju na levi je kozolec, na desni strani pa del svinjakov s takrat običajno leseno karjolo, naslonjeno na zajčnik, od svinjakov do kozolca je bila napeljana žica za sušenje žehte.
Še par besed o zajčniku na fotografiji, ki je bil na začetku šestdesetih let prava pridobitev. Prej smo, tako kot tudi pri drugih hišah v vasi, zajce gojili kar v hlevih skupaj z živino. Pobirali so seno, ki je padlo iz jasli, pod jaslimi so si naredili gnezda in se sprehajali med živino. Vsake toliko časa je kak zajec zacvilil, ker je katera od živinčet revežu stopila na zadnjo nogo. Tako je kar veliko zajcev vlačilo za seboj zadnji, tudi večkrat pohojeni nogi. V zajčniku so bili obvarovani te neprijetne in nevarne nadloge.
1938 Ljubljana – Župni zlet
Na fotografiji so rakovški sokoli na zletu v Ljubljani, v nedeljo, 12. junija 1938. Tega dne sem bil star točno 5 mesecev in en dan.
1953 Kožljek – Koželjško žegnanje
Na fotografiji so udeleženci žegnanja pri Mežnarjevih na Kožljeku. Gospodar Alojz Korošec je bil po poklicu mizar in bil je tudi za mežnarja na Kožljeku. V zakonu se mu je rodilo 5 otrok, žal je žena umrla, ko so bili otroci še majhni. Ni kazalo drugega, moral se je še enkrat poročiti in dobiti otrokom drugo mamo. Poročil se je z Matevžkovo Francko z Ulake na Blokah, ki je bila pridna in sposobna gospodinja, ki je res podpirala tri vogale hiše. Z drugo ženo sta imela še hčerko Fani.
1928 Gornje Jezero – Pogorišče
Velikokrat sem poslušala sorodnike, ki so se spominjali, da je 5. avgusta 1928 Gornje Jezero že drugič v dvajsetem stoletju pogorelo. Prvi požar je bil leta 1917. Takrat je pogorel predvsem spodnji konec, drugič pa skoraj vsa vas. Zgorelo je 24 poslopij, le šest jih je ušlo ognju. Ta posnetek je nastal že nekaj časa po požaru, saj vidimo, da so ljudje že čistili pogorišča in pripravljali material za obnovo.
Grahovo 1968/69 – 3. razred, drugič
Učenci 3. razreda so se tokrat slikali še pred svojo šolo na stopnicah ob spomeniku žrtvam. Slikano spomladi leta 1969, saj so dekleta že v lahkih poletnih oblekicah in dokolenkah.
1952 Rakek – Birma
Sonce iznad Slivnice je obsijalo vzhodno pročelje cerkve na Rakeku in prav tako Slavko in njeno botro, očetovo sestro Julijano. Blago za obleko je poslala teta iz Amerike, kdo jo je sešil, ne vemo. Je pa Slavka lepa v njej. Pred seboj drži podobo z Jezusom, ki blagoslavlja otroka. Take smo dobili vsi. Bohved, kje je moja?!
1931 Ribnica – Mestna godba iz Loža na slavnosti
Pri Pelanovih v Ložu se je ohranila tale fotografija in ob njej pripoved, da gre za sliko dogodka v Ribnici, na katerem je bila udeležena tudi Mestna godba iz Loža. Po zbledelih spominih in oceni kar povprek se je dogodek odvijal nekje med leti 1930 in 1940.
Kdo je – nekje na visokem – posnetek napravil, ne vemo, tudi ne kje natančno je posnet sprevod, v katerem korakajo loški godbeniki.
Nikogar nismo prepoznali, edino za kapelnika spredaj v sredini je bila postavljena domneva, da je bil to Edvard Turk, brat učiteljice Julijane Turk iz Loža.
1976 Cerknica – Stoletnica Cankarjevega rojstva
1950 Rakek – Prvo obhajilo
Na stopnišču na vzhodni strani cerkve so se slikali prvoobhajanci z župnikom Vojkom Seljakom.
Stare slike 