1962 Vrhnika – Kavaliecna, stou za prasca klat
“Stou” (stol) za klanje prašiča. Ivana Palčič, Vrhnika 19. Skico, ki smo si jo izposodili v Slovenskem etnografskem muzeju, je leta 1962 napravil Ivan Romih.
1949 Velike Bloke – Mlekar Jože Prebil
Leta 1929 je bila v Novi vasi ustanovljena Mlekarska zadruga. Njeno delovanje je dolga leta dajalo utrip kmetijstvu Bloške planote. Siri bloških mlekarjev so bili znani daleč naokoli. Pomemben člen v delu mlekarne so bili tudi furmani – mlekarji, ki so s konji in vozovi ali derami dnevno obšli številne bloške vasi. Eden najbolj znanih mlekarjev je bil Prebilov Jože s Hudega Vrha, nato pa njegov naslednik Lovričev Lojze iz Metulj, pa Korenov Janez iz Velikih Blok, Komnarjev Frenk z Ulake in mnogi drugi.
1960 Planina – Sveti trije kralji
Na praznik 6. januarja ne gre za tri kralje, temveč za Gospodovo oznanjenje. Sveto pismo pravi, da so ga obiskali modri z Vzhoda. Njihovo število ni omenjeno. Vzhod je širok pojem. Po oblekah sodeč lahko sklepam na Arabijo, Kaladejo in Perzijo. Tudi pojem “kralj” je bil v srednjem veku širok. Na Vzhodu so tako imenovali tudi učenjake in modrijane, ki pa niso bili vsi kralji. Sirsko izročilo govori o dvanajstih kraljih, na Zahodu se je uveljavilo pravljično število tri po darovih, ki so jih prinesli: zlato, ki ga je poklonil Miha, ker je bil novorojeni Jezus kralj, Gašper kadilo, ker je novorojeni Jezus Bog in Boltežar miro, ker je Jezus tudi človek. Tudi za svete niso bili nikoli razglašeni, čeprav govorimo o svetih treh kraljih. Pastirji pri novorojenem Jezusu naj bi predstavljali Jude, Gašper (Kaspar) Semite, Miha (Melhior) Jafetide in Boltežar (Baltazar) Hamite. Glede na to so začeli Miho upodabljati kot Evropejca, Gašperja kot Azijca in Boltežarja kot Etiopijca.
1953 Begunje – Otroci z Justi Rode
Šolska fotografija, posneta na običajnem mestu pod kostanji, s K’znarjevo, Viklečo, deloma Tomažičevo in Jankotovo hišo v ozadju. Zadaj vidimo begunjske Zalake.
Tudi na tej fotografiji so učenci različnih starosti, nekateri so letnik 1941 (npr. Tone Katern), drugi pa letnik 1943 (npr. Francka Debevec). Vsi so skromno oblečeni. Deklice imajo kratke bele nogavičke in nizke čevlje. Nekaj učencev je bosih. Ivanka Debevec – Gornja Kotova iz Bezuljaka, ki mi je pomagala prepoznati nekatere učence, se dobro spomni lepe obleke Ancne Ive – rdečkasta križasta z obrobo iz temno rdečega žameta. Nekaj deklet ima lase spletene v kite, mlajše pa imajo lase spete s svilenimi mašnami.
1957 Begunje – Na žago
Učenci so slikani nekje na begunjskih njivah, na poti proti Žagi (sedaj Jeramix). Zadaj na desni vidimo obris Gospodovke in bezovske Rebri.
Ob kakšni priložnosti je nastala fotografija ne vesta ne Francka Debevec ne Ivanka Debevec, čeprav sta obe na sliki. Večina jih je dobre volje, kot so učenci vedno, da le ni pouka.
1901 Rakov Škocjan – Dolina v verzih
Naj spregovori še rakovški pesnik Janez Rebec. Pesem je iz njegove zbirke z naslovom Brašno resnice, ki je izšla leta 2003 v samozaložbi. To je bila njegova druga zbirka pesmi.
1962 Podlož – Deklica na vasi
Deklica drži v roki polnjeno danko v “špriklah” in “modl” za štruce peči. Sliko s takim pripisom je posnela poleti 1962 etnologinja Fanči Šarf, hranijo pa jo v Slovenskem etnografskem muzeju.
1961 Cerknica – Novo leto
Prvi novoletni dan je bil pri nas do nedavnega zelo upoštevan. Veljalo je prepričanje, da kdor je na novega leta dan zgodaj vstal, bo zgodaj vstajal vse leto (Na novega leta dan vedno dolgo spim, pa moram vse leto vstajati sredi noči, tako da to ne bo držalo.); če je imel kdo na ta dan še neporavnan dolg, pa se ga ne bo znebil vse leto. V naših krajih so si največkrat voščili takole: “Bog daj dobro in srečno novo leto, da bi ga dočakali v manj grehih in večji gnadi.” Odgovor je moral biti: “Bog daj!” Novo leto so nekdaj voščili tudi koledniki s svojimi pesmicami – kolednicami. V januarju pa je bil pomemben še večer pred praznikom svetih treh kraljev. Nanje je vezan drobec iz ljudske astronomije: o treh kraljih se dan toliko podaljša, kolikor petelin zazeva ali kolikor petelin poskoči.
1929 Rakek – Cigarete
Bile so cigarete …
Industrijska proizvodnja v Kraljevini Jugoslaviji se je začela v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat so nastali Karađorđe, Šumadija, Kosovo, Strumica, Hercegovina, Dvorske in so bile pakirane po 20 ali 100 komadov pa se je dalo kupiti tudi po eno ali dve, saj so bile drage.
1910 Rakov Škocjan – Sveti Kancian
Prvi zaselek Rakeka naj bi bil, po zapisih iz 14. stoletja, v Rakovem Škocjanu.
Rakov Škocjan je verjetno naseljeval že pračlovek, saj so tam našli ostanke orodij iz paleolitika. Prav tako so našli ostanke iz železne dobe (lončevina) okrog cerkvice sv. Kancijana. Obrambni nasip na zahodni strani cerkve pa daje slutiti, da je bila tu ilirska naselbina (9. do 5. stoletje pred našim štetjem).
V bližini Rakovega Škocjana je potekala pomembna in stara prometna povezava med notranjostjo in obmorskimi kraji. Skozi Rakov Škocjan pa je potekala starodavna romarska pot na Planinsko goro.
Stare slike 