Fantastična stara razglednica s panoramo Starega trga! Po mnenju človeka, ki se na fotografijo razume, je bila razglednica verjetno že kar precej stara, ko je bila oddana na pošto. Tehniko, da so po negativu še risali, so uporabljali po njegovem vedenju pred prvo vojno. Avtor je prav lahko Josip Šega iz Grahovega, vendar tega ne vemo zagotovo.
1959 Cerknica – Poroka
Veronika Hribar in Janez Milavec sta se poročila 24. oktobra 1959 na Občini v Cerknici. Cerkvena poroka je bila v cerkvi presvetega srca Jezusovega na Rakeku. Po končanem obredu je mama šopek pustila pred kipom Marije za srečen zakon. Je nucalo.
Priči sta bila Marija Hribar, mamina sestra-sprevodnica in njen bodoči mož Franc Puc. Od vseh je živ samo še on.
1965 Ljubljana – Cerkniški kegljači
Na tem kegljišču so potekala tekmovanja v kegljanju. Jaz sem bil 4 leta v dijaškem domu v neposredni bližini pendrekmenze, kot smo imenovali Dom Maksa Perca, in sem šel večkrat gledat kegljanje. V Domu je bila tudi jedilnica in kuhinja. Ker so v njem stanovali miličniki, se ga je prijelo ime pendrekmenza.
1979 Zagreb – Nasmeh poletnih dni
»Teh sedemnajst pomladi v meni žensko že budi …« je pela Moni Kovačič na Festivalu morja in sonca leta 1978 (Piran ’78), ki je bil prvi in zmagala.
Kmalu za tem so se pojavile njene gole fotografije v reviji Start, ki je bila jugoslovanski Playboy. Najbrž so imeli tudi lektorja, ki pa svojega dela ni opravil, ali pa je gledal kam drugam. Na prvi od objavljenih slik piše, da je na sliki Caroline, 21 let, na duplerici pa da je to Caroline, 20 let, London. Vsekakor pa smo vsi prepoznali Moni, ki se je tega slik očitno sramovala, ker je potem napletla eno zgodbo o snemanju v Tuniziji, kjer so jim pobrali potne liste in v zameno za vrnitev le-teh zahtevali golo slikanje. Pred tem se je v Startu pojavila tudi slečena slovenska manekenka Bernarda Marovt in, zanimivo, njene slike so pa ukradli, ko je snemala na Karibih.
Revija Jana je nekaj let kasneje povzela slike slečene Moni. V bistvu je bilo to malo klišejsko, kljub temu pa lepo. Bralkam revije se niso zdele sporne. Kot tudi ne prva številka Jane, o kateri bomo še pisali.
Begunje 1950/51 – Več razredov skupaj
Še ena šolska slika na kateri so učenci različnih razredov, kakor je bilo takrat običajno. Na fotografiji so učenke in učenci, ki so bili pred koncem šolanja, rojstna letnica 1937, -38, pa tudi letniki 1942.
Šolsko poslopje je bilo še v slabem stanju, raje so se za slikanje postavili pred prosvetni dom. Fotograf je prišel iz Postojne.
1957 Bremenhaven – Na poti v Kanado
1941 Skopje – Spričevalo Škole za nudilje
Marija Bravec iz Loža je začela šolanje za medicinsko -takrat zaščitno – sestro v Skopju, kjer je stanovala pri stricu. Tam je uspešno opravila dva letnika, ko se je začela vojna in so Makedonijo zasedli Bolgari, pa je morala oditi, tako da je šolanje končala v Ljubljani.
Pred nami je letni izkaz Šole za negovalke oziroma Škole za nudilje v Skopju, izdan 24. aprila leta 1941. Pisan je v cirilici, besedilo pa je nekako takšnole:
1942 Rab – Rihtarjeva Veronika s Police
To je fotografija ladje iz uradne italijanske fotografske dokumentacije taborišča na Rabu z letnico 1943, XXI. leto fašistične ere, kot so datume označevali Italijani v tistem času.
Na njenem boku je nagnetena množica ljudi, zdi se celo, da je ladja nekoliko nagnjena. So se zaradi fotografiranja vsi premaknili na eno stran? Kdo so ljudje na krovu? Vidni so predvsem vojaki v čeladah.
Zakaj je fotografija v dokumentaciji o Rabu? Je ta ladja vozila na otok tudi internirance ali je to bojna ladja? Spremljevalna? Zadaj je videti del kopnega. Je ladja ravno izplula? Imena ladje ni videti.
Iz pripovedi in zapisanih spominov nekaterih rabskih taboriščnikov izvemo, da so mnogi med njimi prav na poti v taborišče prvič videli morje in se prvič peljali z ladjo. So s tako ali podobno ladjo v taborišče na Rabu pripotovali tudi vaščani Babne Police?
1959 Dobec – Jurjeva teta iz Amerike
1957 Trst – Ogled Trsta in Benetk
Kmetijska zadruga Begunje je jeseni 1957 za svoje člane organizirala ogled Trsta in Benetk. V tistih “železnih”časih je to pomenilo izlet v obljubljeno deželo, kjer si lahko kupil vse, če si le imel denar. Po udeležencih sodeč so se članom Kmetijske zadruge pridružili tudi nekateri pomembnejši predstavniki družbenega življenja v Begunjah. Kam pa naj gredo kmetje sami, saj ne znajo nobenega tujega jezika.
Na sliki sem najprej prepoznala našega ata. Ko sva si kasneje s sestro Maro ogledovali sliko, se je spomnila, da so se naša mama jezili, ker ata niso kupili kolesa v Italiji. Precej udeležencev je kupilo krasna, lahka italijanska kolesa. Menda je bilo na avtobusu več koles kot potnikov.





