1959 Štip – Na galebu
Fotografija neznanega fotografa prikazuje dva vojaka na skuterju galeb 125. Skuter je bil last enega od vodnikov v vojašnici. Vojak za krmilom je Anton Arko iz Cerknice, zadaj pa sedi Franjo Pende z otoka Paga. Oba sta služila vojsko v Štipu. Oba sta artilerca, to se pravi topničarja, izurjena na havbici 105. Po definiciji Slovarja slovenskega knjižnega jezika je havbica artilerijsko orožje s krajšo cevjo za streljanje pod strmim kotom na cilje v zaklonu.
Takrat so imela motorna kolesa registrsko tablico tudi na prvem blatniku. Ker je bilo takrat še malo motornih prevoznih sredstev, so v Jugoslaviji imele registrske tablice na prvem mestu črko, ki je pomenila začetnico imena republike. M * 6034 pomeni, da je bilo to vozilo pod to številko registrirano v Makedoniji.
1981 Cerknica – Petindvajseta obletnica AMD
1956 Cerknica – Obrtna šola
1945 Babno Polje – Učenci
1958 Begunje – Foto krožek
Obšolske dejavnosti, kot jim zdaj rečejo, so bile v mojih šolskih letih prostovoljne. Če si se odločil, da boš obiskoval krožek in bil tudi sprejet, je to pomenilo, da si se pri krožku tudi potrudil. Mulci smo bili veseli, ko nas je ravnatelj šole, tovariš Vinko Toni, povabil k sodelovanju v foto krožek. Najprej smo se seznanili z zgradbo različnih fotografskih aparatov, se naučili kaj je objektiv, zaslonka, kje aparat sprožimo, kje je kukalo in še druge podrobnosti.
1955 Podcerkev – Marjan Nanut, Fricov
1946 Begunje – Šolska kronika (6)
Fotografija kaže središče Begunj pred Bonačevo gostilno. Spodaj na levi strani je viden rob korita za napajanje živine. Vodovod so v Begunjah zgradili leta 1892.
V sredini fotografije je vidna cerkev. Ne vemo, ali je to še stara ali že obnovljena cerkev, saj se zvonik med obnovo ni veliko spremenil.
Zanimivo pa je, da na fotografiji še ni Jankotove gostilne, ki je bila zgrajena 1908. leta. Torej je fotografija nastala nekje med leti 1892 in 1908.
1960 Begunje – Mi smo slovenski pionirji …
Zveza pionirjev Jugoslavije je vključevala vse osnovnošolske otroke v Jugoslaviji. Njihovo neuradno ime je bilo »Titovi pionirji«. Bila je ustanovljena leta 1942 v Bihaću, slovenska pa pet let za tem. Cicibane so med pionirje sprejemali na dan republike. Članstvo je bilo avtomatično. Kljub temu, da je bil sprejem del šolskega programa in zato obvezen, je bilo članstvo velika čast. Ni bilo hujšega kot če ti je tovarišica, če si kaj nakuril, rekla, da pa ne boš sprejet med pionirje. Sramota brez primere. Za se ubit!
1963 Rakek – Prostovoljni mus
S TV naročnino je tako kot z Bogom – od vedno je in vedno bo. Na začetku je bila naročnina, potem so jo preimenovali v prispevek. Kot pa jaz razumem pomenoslovje se mi zdi, da je prispevek prostovoljna dajatev, RTV prispevek pa je prostovoljni mus. Da s prostovoljstvom ni bilo prav velikega uspeha je videti v tem, da so se, kdorkoli že, kar naenkrat spomnili, da moraš prispevati, če imaš v hiši ali stanovanju elektriko, ker od prostovoljstva ni bilo veliko dobička. To je približno tako, kot da bi bili vsi moški posiljevalci, ker imajo orodje vedno pri sebi. Zakaj ga je treba sploh plačevati, če je RTV državna televizija in se financira iz proračuna? Če jim denarja kljub temu zmanjka, pa naj se financira z reklamami. No, saj se, ampak še vedno zmanjka. Ker je RTV nacionalna televizija, ima tudi izobraževalno vzgojo, pa njeni novinarji še slovensko ne znajo vsi.
1948 Begunje – Begunjski gasilci z dekleti
V letih po koncu druge svetovne vojne so tudi v Begunjah organizirali več kuharskih tečajev.
“Tečaji so potekali v nacionalizirani Krajnči hiši sredi vasi, naproti Cencove hiše. Dekleta so kuhala in pekla, za jedce pa so povabila gasilce. Ti so z veseljem primaknili nekaj dinarjev za okusno hrano, posebej še za sladke dobrote,” se spominja Jože Hren iz Bezuljaka.








