Cerknica 1974/75 – 4. a razred
V šolskem letu 1974/75 je 4.a razred obiskovalo trideset učencev. Skupaj z razredničarko Viko Tornič so se prebijali skozi učni program in vse sprotne težave.
1926 Nova vas – Piparji
Napredni bloški kmetje so leta 1926 v Novi vasi ustanovili Mlekarsko zadrugo. Med iniciatorji so bili poleg kmetov tudi lokalni trgovci, gostilničarji in takratni župan Stanko Lenarčič, ki je bil hkrati tudi državni poslanec in predsednik bloške Hranilnice in posojilnice. Hitro po ustanovitvi so ugotovili, da mlekarna potrebuje za svoje obratovanje vodovod. Nova vas je imela v tistem času že več kot 60 let star vodovod, po katerem je voda iz izvira Sušica pod Volčjanskim hribom s prostim padom tekla v dva vaška vodnjaka-zgornjo štirno, zgrajeno 1863 leta, in spodnjo – Mestkovo štirno, zgrajeno 1893 leta. Ugotovili so, da bo izvir zadostoval tudi za potrebe mlekarne, z novim vodovodom pa bi se odprla tudi možnost za napeljavo vode posameznim hišam. Vas je bila skoncentrirana ob teh dveh vodnjakih in bi tudi do hiš voda pritekla sama. Ustanovili so Vodovodni odbor in pričeli s pripravami.
1986 Velike Bloke – Koline (1)
Breda Turšič iz Begunj pri Cerknici pripravlja jetrca za malico. Dogodek, ki se je ponavljal skozi več let, se dogaja v osemdesetih letih 20. stoletja. Slike so nekoliko mlajše.
1920, neznano kje – Jaša Kraševec
Fotografija je iz albuma dr. Viktorja Kraševca ml. iz Vrhnike, na njej pa, po vsem sodeč, njegov stric.
Na osnovi knjige Francija Strleta Partizanski volk samotar, ki govori o življenju Viktorja Kraševca starejšega, partizana in organizatorja odpora, in napisa “Jaša” na zadnji strani te slike, domnevam, da je na njej Viktorjev starejši brat Jakob ali Jaša kot so ga klicali.
1976 Mašun – Petrovčičevi na Mašunu
Fotografija je bila posneta na Mašunu leta 1976. Kaj je bil povod tega obiska ni znano, veselica, obletnica ali pa kar piknik v prelepi naravi v osrčju snežniških gozdov.
- Od leve: Miljana (roj. Juvančič) žena Jožeta, sin Jože, Mira Petkovšek (Tonetova sestra), mama Avguština Petrovčič, sin Rudi, Tone Petkovšek (mož hčerke Justine), Mitja (sin Juste).
- Otroci: Tanja (Milijanina hčerka). Irena (hčerka Juste), Irma (Milijanina hčerka). Otroka v naročjih vnuki Mire Petkovšek.
1971 Ravbarkomanda – Uta čuvajnice 733
Čuvajnica 733 se je nahajala na območju Ravbarkomande v km 491.251, merjeno z Dunaja. Po vrsti je bila 733. čuvajnica na progi Dunaj-Trst. Od najvišje točke 603 m nadmorske višine proge med Rakekom in Postojno je bila oddaljena dobrih 500 m. Ob čuvajnici je bila zgrajena še uta za rokovanje z zapornicami, ker je bil tu cestni prehod širine 5,7 m. Uta je še vedno ohranjena. Bager podjetja GRADIS opravlja zemeljska dela, a tam ne bo potekala avtocesta, temveč cestni nadvoz nad progo in avtocesto.
1914 Rakek – Oddelek za varovanje železnice
Na sliki so od leve poročnik (leutnant) Josip Kropač, nadporočnik (oberleutnant) Ignaz Elsner in nadporočnik Gerstenmayer. Slikali so se 11. oktobra 1914 pred hišo postajenačelnika na Rakeku. Hišo je prepoznal Klemen Ponikvar.
Sv. Trojica 1975/76 – 3. in 4. razred
Na sliki so: Sonja Otoničar 3.r (Hribarjevo), Danica Kraševec 3.r (Hribarjevo), Franci Mestek 3.r. (Hiteno), Danica Mestek 3.r (Bočkovo-Graben), za njo je poštar Andrej Seljak, Jana Škrlj 3.r (Sleme), Alojzij Seljak 3.r (Lovranovo), Milan Otoničar 3.r (Sleme), Metod Kraševec 4.r (Jeršanovo), Ludvik Mramor 4.r (Ulaka), učiteljica Milka Mišič, Bojan Korošec 4.r (Hiteno), zadaj kuharica Micka in Dušan Klančar 4.r (Zales).
Moten dostop do strani Stareslike
Od sobote zvečer do nedelje okoli 12.00 je bil moten dostop do naše strani, ker so v sistemu WordPress potekale spremembe naročniškega paketa in v zvezi s tem sistemske posodobitve. Stran sedaj deluje kot običajno, vabljeni k branju.
Bralcem in sodelavcem se opravičujemo za nevšečnost.
Uredništvo
Trije Slovenci – pevski zbor, je znan izrek, ki velja za nas Slovence. To so otroški, šolski, mladinski, fantovski, dekliški, ženski in moški zbori, mešani zbori, potem pa še cerkveni, gasilski, lovski, upokojenski … in še bi lahko naštevali. Tako se ljudje združujejo pri nas ob petju. Pojejo vse vrste pesmi, od narodnih, ponarodelih in umetnih pesmi, domače in tuje. V zborih pojejo pevci od popolnih samoukov do akademsko izobraženih priznanih umetnikov. Tone Kozlevčar, domačin iz Šentvida pri Stični, je bil ustanovni član Slovenskega okteta. Ob 20. obletnici okteta leta 1970 je prodrl z idejo o srečanju okteta z drugimi zbori v Šentvidu. Iz tega je nastalo veliko pevsko gibanje – Tabor slovenskih pevskih zborov.
Stare slike 