1914 Rakek – Oddelek za varovanje železnice

Na sliki so od leve poročnik (leutnant) Josip Kropač, nadporočnik (oberleutnant) Ignaz Elsner in nadporočnik Gerstenmayer. Slikali so se 11. oktobra 1914 pred hišo postajenačelnika na Rakeku. Hišo je prepoznal Klemen Ponikvar.

Fronta na zahodu Slovenije je bila prometno preskrbljena z železniškimi progami. Najpomembnejša je bila Južna železnica Dunaj-Trst. Glede na lego fronte je bila kot naročena. Vodila je do samega jedra fronte in ni bila neposredno ogrožena zaradi vojaških operacij. V začetku sovražnosti je bila na progah, ki so vodile v bližino meje, ustavljen potniški promet. Prednost so imeli vojaštvo in topovi. Ponovno, a v zmanjšanem obsegu so potniški vlaki vozili po 23. juniju 1915. Železničarji so postali vojni obvezniki. Na srečo so se tako izognili fronti.

Skoraj tretjina avstro-ogrskega železniškega omrežja se bila uporabljena za prevoze na fronto. Najbolj obremenjena je bila Južna železnica. Skozi Ljubljano je na dan peljalo tudi po 120 vojaških transportov. Končna postaja je bila Postojna. Opremo in vojake je bilo potrebno spraviti na izhodiščne položaje. Da bi to omogočili, so gradili nove ceste, razširili stare ali uporabljali gozdne in gorske poti. Velikokrat so se premikali tudi po brezpotjih. Proge so postale preobremenjene in hitrost vlakov je padala. V zadnjem letu vojne je vozil od Ljubljane do Sežane 36 ur.

Vojaki in oficirji so bili nastanjeni po zasebnih hišah, tudi domu Katoliškega izobraževalnega društva. Kasneje je bila tam bolnišnica Rdečega križa. Kot je v takih primerih običajno, je prišlo tudi do (nezaželenih) stikov z domačini. Tudi nemoralnih – na veliko zgražanje moralistov. Ranjence s fronte so vozili na Rakek, od tu pa v Cerknico in še več v Ljubljano. Tam je bil največji center vojaškega zdravstva. Tudi po tisoč ranjencev naenkrat so pripeljali. Na ljubljanskem pokopališču je pokopanih 5165 vojakov.

V deželo so začeli voziti vojne ujetnike, italijanske in ruske, ki so jih poslali globlje v notranjost države. Oblast jih je dodeljeval kmetom in zasebnikom za pomoč pri delu, tudi na Lahovem so bili, ker je bila večina moških vpoklicanih na fronto in je primanjkovalo moške delovne sile.

Nadporočnik Gerstenmayer je zapisal: »Spomin na poletje 1914, Rakek, 11. oktober 1914.« Sliko je med svojimi dokumenti našla Helena Lovrenčak in jo velikodušno podarila za našo uporabo.

Viri:

• Vodopivec, P., Kleindienst, K. Velika vojna in Slovenci: 1914-1918. Ljubljana: Slovenska matica, 2005.

Kraj: Rakek
Datum: 11. oktober 1914
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 5. 6. 2023
Oblika: fotografija