1957 Rakek – Recept za očala
1970 Rakek – Ramparji
Ramparji leta 1970 na železniški postaji Rakek s tovornjaka v vagon prekladajo iverne plošče iz Bresta.
1945/49 Podcerkev – Teta Mica in Mežnarjeva Reza
Slika dveh praznično oblečenih mladenk s šopkoma na prsih je nastala kmalu po vojni, najverjetneje med leti 1945 in 1949 v Podcerkvi. Avtor je Franc Truden.
Lojzka Lah, Milan Lah Špelin in zidar Ivan, okoli 1950
Približno v času, ko se je gradila »druga«, manjša projektirana hiša se je začel graditi tudi spomenik Borcem. Gradbeni material za novo hišo so bili kamni iz ostankov stare požgane hiše, nekaj vmesnih ceglov je dodano, malta, ki bo skupaj držala hišo, je bila švoh, o kakšni armiranosti ni bilo govora. Uporabili so kamne stare požgane hiše in s tem sproščali prostor za spomenik. Pomagal je zidar Ivan po imenu.
Milan Lah Špelin, v ozadju Loški grad (ocenjeno 1950)
Milan Lah Špelin z ženo Alojzijo sta pristala na umik hiše v ozadje. Ob pristanku na novo lokacijo in hišo se sprašujem o značaju starega očeta kot lastniku predvojne hiše in okolju v katerem je živel. Nekje je bil zapisan in označen za »poveljnika komunistov«. Lahko presodim, tudi iz družinskih pogovorov, da Milan Lah Špelin, moj stari oče, ni bil noben komunist, pravzaprav ni mogel biti komunist. Bil je meščansko kmečko izobražen iz relativno premožne »stare« družine v Loški dolini. Njegov oče je bil 40 let župan mesta Lož. Tudi njegov stari oče, ki je zgradil požgano hišo, v 19. stoletju, je bil dolgoletni župan. Njega sicer ni mogel poznati, ker se je rodil pozneje, a je gotovo moral vedeti zanj (morda/verjetno pa je vedel tudi za korenine družine v Ložu, ki segajo še v sedemnajsto stoletje).
Nova vas 1973/74 – Fantje 8. razreda na valeti
Fantje 8. razreda iz šolskega leta 1973/74 osnovne šole Nova vas. V njihovi sredini tudi razredničarka Milena Kulič. Zrihtani v oblekah in s pripetim šopkom. Svečano, kot se spodobi ob prelomnici življenja.
Na sliki so avstro-ogrski vojaki, ki so bili namenjeni varovanju železnice. Slikali so se ob praznovanju cesarjevega 81. rojstnega dne. Napis »Bog ohrani, Bog obvaruj nam cesarja, Avstrijo« je bogato okrašen z zelenjem in zastavami. Pod njim je manjši plakat z napisom »Franc Jožef I. 1830 – 1911«. Škoda da je to le fotokopija slike oziroma razgledice in jo je nemogoče povečati ter razbrati napisana imena. Na tako stari sliki, med tolikimi vojaki kar pet znanih imen je velika redkost.
1946 Podcerkev – Giuseppe Barbarosa (2)
To je prvotna ureditev groba borca z italijanskim imenom, pokopanega pred natanko osemdesetimi leti v Podcerkvi. Fotografiral je Franc Truden. Groba ni več, ostale so le tri fotografije.
1981 Cerknica – Štelnga
Okrašen voz s smrekcami in panjkeljci ter skupina prešerno razpoloženih mladih fantov, obvezno s harmoniko v sredini. Ni treba kaj dosti razmišljati, kaj bi to pomenilo. Seveda naborniki na svoji štelengi. Fantje so doživeli potrditev za služenje v vojski. Imeli so svojega prevoznika, ki je veselo poziral ob svojih konjih in kot dober gospodar skrbel za varen prevoz. Ustavili so se kar na glavni cesti v Cerknici, prav nasproti fotografa. In tako je nastala prva slika, za drugo, “gasilsko”, so se pa sami približali fotografu. S tako okrašenim vozom so krožili po Cerkniški občini in se odpeljali celo do Podcerkve v Loški dolini v disko.
Stari trg 1981/82 – Valeta
Valeta je. Poglejte nas, smo 8.a in 8.b in piše se šolsko leto 1981/82. Smo kot velik pisan šopek, ki ga povezujejo ravnatelj Anton Zigmund in razredničarki Irena Šfiligoj in Fani Ambrož. Tako govorijo te zgovorne oči, ki zrejo v nas. Nekdo od teh učencev je takrat zapisal.
Danes smo veseli, obenem pa nam je hudo, ker se poslavljamo od šole, v kateri smo se naučili veliko koristnega za življenje, poslavljamo se od vas učiteljev, ki smo vas imeli po svoje radi, poslavljamo se od sošolcev in sošolk, s katerimi smo osem let delili dobro in zlo. Na vse pa nas vežejo bridke in vesele urice. Razkropili se bomo povsod in vsak bo skušal doseči svoj cilj. Smo oblak, ki pluje po nebu, pa pride veter in ga razkropi. Iz enega jih naenkrat nastane več. Toda ali se bodo ti oblaki še kdaj srečali da, mogoče ne, toda osnovne šole se bomo vedno spominjali in dejali: Res, bilo je lepo. Učitelji ohranite nas v lepem spominu.
Spominska fotografija je nastala na stopnicah, ki so takrat vodile v vrtec in na razredno stopnjo. Na desni je zdravstveni dom, lekarne takrat še ni bilo. Če bi slika nastala danes, bi bila lekarna čez cesto za učenci. V ozadju so stanovanjski bloki, na levi med sadnim drevjem pa se svetlika Žurgova hiša.
Stare slike 