Cerknica 1924/25 6. razred
Otroci tega letnika so bili rojeni leta 1913, leto prej ali pozneje.
Nekaj pomembnega se je zgodilo. Kar nekaj deklic ima v rokah cvetje. Kaj nam sporočajo s temi cvetlicami? Obleke in še enkrat obleke so tisto zanimivo, ki nam že na prvi pogled pojasni starost posnetka. Vsi so lepo oblečeni, nekateri dečki imajo celo kravato. Najbrž so že vsi pokojni in živijo le še v naših spominih.
Enajst dečkov in petindvajset deklic je v razredu. So bila rojstva v tem času tako nesorazmerna ali so mogoče fantje ostajali doma zato, ker so jih potrebovali za delo na kmetiji in niso obiskovali šole? Tudi po velikosti, oziroma po starosti, to najbrž niso le iz enega razreda. Gre za enega višjih razredov. Po starosti moje mame bi presodila, da je to verjetno peti ali mogoče šesti, ponavljalni razred.
Vsi zelo dobro vidijo, saj nihče ne nosi očal.
____________________________________________________________
 |
Moja mama je prva z leve v zadnji vrsti. Lase ima počesane nazaj in zapete z mašno. Bila je pridna učenka.
Skoraj presunejo me ti pogledi. Ali vam mogoče delujejo kot otroci? Meni ne. Nekaj na tem posnetku je, kar se ne dopolnjuje, ampak se izključuje – rože v rokah in izrazi na obrazih. |
 |
Nekatere punce imajo za vratom verižice, druge pa ogrlice. Samo dve deklici imata krajše lase, vse ostale imajo lase spete v kito zadaj.
”A se bo moj šopek videl? Ga moram malo dvigniti.” |
 |
Učitelj, mogoče celo ravnatelj? Kam je usmeril svoj pogled. Je zaskrbljen?
Edina deklica z nasmeškom na obrazu sedi poleg učitelja. Njen ovratnik je izdelan v stilu, ki smo mu rekli marinarček. |
 |
Dečki sedijo po turško, s prekrižanimi rokami v naročju. Za lepši izgled skupine sta prva dva poležana vsak v svojo stran, srednji ima enak položaj kot vsi ostali. |
 |
Suknjiči, srajce, celo kravate imajo nekateri okrog vratu. Čižmi so zavezani z šnirncami. Prvi spredaj, pa desno za njim in še eden zadaj bolj levo imajo kratke hlače in potem nogavice, ki so morale segati nad kolena – nadkolenke. |
 |
Zapis sem naredila že veliko let po mamini smrti. |
 |
Leskovec Frančiška je vstopila v prvi razred 16. septembra 1919. V šolskem letu 1922/23 je obiskoval 4. b razred. Njena razredna učiteljica je bila Marija (Marica) Modic. Klicali so jo gospodična.Veroučitelj je bil Karol Zajc, šolski voditelj pa gospod Harmel.
Njene ocene so bile lepe, več kot polovico ocen je bilo enk. To je bila takrat najboljša ocena. Spričevalo so podpisali ata. Takrat so otroci starše onikali. |
 |
Pravila so jasno določena. Otrok je šoloobvezen, ko dopolni šesto leto.
Doma lahko ostane le izjemoma. Eden izmed dovoljenih izostankov od pouka je tudi:
Bolan otrok z nalezljivo boleznijo mora ostati doma. Če se rabi šolski otrok za domača, kmetijska ali obrtna dela, se to ne smatra za opravičevalni izgovor. |
 |
Tu pa iz Frančiške postane Franja. V šolskem letu 1924/25 je bila učenka šestega razreda. Šolski voditelj ostaja isti, gospod Harmel, veroučitelj je gospod Viktor Turk.
Podpis razrednega učitelja ali učiteljice bi lahko bil Modic Marija, vendar je v primerjavi s prejšnjim podpisom drugačen. Učili sta dve sestri Modic. Je tu mogoče podpisana druga učiteljica? Še vedno lepe ocene. Le zakaj ima samo zadosten uspeh? |
 |
Še vedno Franja, kot bi ne šlo za mojo mamo. Tako tuje mi zveni. Nikoli je ni nihče tako klical. V šolskem letu 1926/27 je obiskovala šesti razred, ki so mu rekli ponavljalni.
Tu se ocenjevanje spremeni in od takrat, pa vse do danes, je v osnovni šoli najvišja ocena petica. Risanje ji ni šlo najbolje, zato pa je bila dobra v čitanju. Ljubezen do knjig in branja je prenesla na sestro Francko, brata Toneta in Vikota. Tudi jaz sem bila kot zastrupljena s knjigami in moj najljubši predmet v osnovni šoli je bila slovenščina. Duplikat je bil izdan šele leta 1933. Mogoče se je zgodilo, da ata takrat niso imeli denarja, da bi lahko vsem dali za koleke. Pa so otroci ostali brez spričeval! |
 |
Ta odpustnica je za nadaljnje življenje neogibno potrebna in naj se skrbno hrani. Za prepis (duplikat) potrebno plačati zakonito kolkovino. |
Slovarček:
- duplikat – drugi izvod, drugi primerek originalne listine
- čižmi- višji čevlji, lahko tudi gležnarji
- šolski voditelj – ravnatelj
- šnirn’ce – vezalke
Kraj: Cerknica
Datum: 1925
Avtor: nenan
Zbirka: Marija Leskovec
Skenirano: 18. 9. 2010
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Drugi izrez
Prva z nasmeškomje še vedno nepoznana.
Deklica poleg nje s prekrižanimi rokami v naročju, lepih močnih naravno kodrastih las je Ana Žnidaršič, Matičkova iz Cerknice, rojena v jeseni leta 1912.
Na Jezero se je poročila k Kaščenim, kjer se pišejo Braniselj.
V zvočnem zapisu na kaseti o Jezercih iz leta 1995 v okviru zbiranja in obnavljanja ljudskih pesmi na pobudo Ljobe Jenče, je povedala veliko o kontrabantu in še čem. Med ostalim izštevanko.
”Encili bencili cuckov sin
kod si hodil kje si bil
po vrtu sem španciral
sem kamenčke nabiral
ajda majda (bajda)
štrulekj knjedel kaus.
Ko smo pa rekli kaus, tisti je moral ven iz kroga, zadnji, ki je ostal pa je lovil.”