1960 Cerknica – Pust na Kostelinovem klancu

Pustni čas, ki odžene zimo in prikliče pomlad praznujemo po vsej Sloveniji. Po vseh krajih so v pustnem času številni plesi v maskah, rajanja in sprevodi. Tako se tudi v Cerknici vsako leto uspešno organizira pravo in tradicionalno pustno proslavljanje.

O tradiciji pustovanja pri nas pravijo, da ne gre izgubljati besed. Namreč vsem mora biti jasno, da se leta gospodova še niso začela šteti, ko se je tu že lepo pustovalo.

Po napornem življenju leže na pare tudi Pust. Tradicija je, da ga vsako leto k zadnjem počitku in kremiranju na glavnem mostu v Cerknici nesejo njegovi dragi sorodniki. Ta zadnji del pogrebnih svečanosti je vsem globoko v srcu znan kot najpretreslivejši, zato se Cerkničani od dragega Pusta zares dostojno poslovimo. Preštevilni Pustovi prijatelji in znanci se dragemu pokojniku še zadnjič poklonimo.

Dokler v Cerknici ni bilo Hiše žalosti je Pust ležal v eni od cerkniških gostiln. Tokrat je Pust ležal v Žajfnci, kjer se mu je še zadnjič poklonilo staro in mlado.

Seveda se svojci odpovedujejo svečam in cvetju. Ne branijo pa se šnopca in vina.

Pust je ležal na parah od torka pa do srede popoldne, ko je žalni sprevod krenil proti njegovemu zadnjemu domu v Cerkniščici, ki je njegove posmrtne ostanke odnesla v jezero in potem naprej v Črno morje.

____________________________________________________________

	Prikazane so pogrebne svečanosti, ko se pogreb vije iz znane cerkniške gostilne Žajfnca proti glavnemu mostu.
	Običajno sta bila pri pogrebu prisotna dva duhovnika. Pokojnik med sprevodom leži v odprti krsti, pelje se pa na vozu s konjsko vprego. Fotograf je pritisnil sprožilec, ko je bil sprevod ravno na Kostelinovem klancu. Včasih pravimo temu ozkemu delu med Bavdkom in Taborom tudi Šarcov, imenovanem po znanem kovaču Šarcu, ki je imel kovačijo na tem klancu nasproti Cibkovega skednja. Ostankov kovačije se pa tu že dolgo ne vidi več. Danes je pogled z istega mesta nekoliko drugačen, saj Cibkovega skednja ni več (streha se je vdala viharju 1965). Cesta na klancu je že dolgo asfaltirana. Od tu naprej se pogreb vije preko Placa po Veliki gasi do križišča pred Žumrovo hišo in zavije proti mostu. Sprevod je šel vedno obrnit do gostilne pri Ančki na Peščenku in šel nato nazaj do mostu. Na mostu je sklepno in seveda najbolj žalostno, lahko bi rekel turobno, dejanje. Po pogrebnem govoru Pusta zažgejo in vržejo v potok. V presunljivih trenutkih nekateri močno šokirani nad nenadno izgubo poskačejo za Pustom v mrzlo Cerkniščico in se zares na svojski način poslovijo od rajnega!

Kraj: Cerknica
Datum: neznan, ocenjen na 1960
Avtor: Jože Žnidaršič st. (dopolnjeno 2. 2. 2011)
Zbirka: Tone Urbas
Skenirano: 9. 8. 2010
Oblika: fotografija