Skip to content

Cerknica 1949/50 – Pevski zbor

2. 03. 2011
by

Pevski zbor 1949/50

Na koncu šolskega leta 1949/50 se je slikal pevski zbor osnovne šole Cerknica pod vodstvom Viktorja Žnidaršiča — Bajčkovega.  Nasmeh na vseh članih zbora odseva, da je konec šolskega leta, torej počitnice so tu. Konec šole, učenja, pevskih vaj in nastopanja. Veselo, kljub temu, da je za otroke to pomenilo delo na paši in njivah, spravilo sena in otave.

Deklic je v zboru več kot dečkov, verjetno so bili v zboru med fanti samo tisti  “tanajboljkorajžni“, vsi v rek’lcəh.  Prav vsak  ima na prsa pripeto rožo, morda so pred  fotografiranjem imeli nastop.

____________________________________________________________

Z leve na desno: 

Zadaj: Viktor Žnidaršič — Bajčkov, Magda Klančar — Kopavlova, Nada Ronko, Magda Petrovčič — Tončkova.
Sredina: Toni Simičak-Nikolov, Jože Lipovec — Tumcov, Niko Simičak — Nikolov.

Sedijo: Lado Urbanc, Ida Vidmar — Runčeva, Elči Kebe — Kebeča, Ivanka Mivec — Zajčkova

Zadaj: Valči Urbas — Levštkova, Micka Mivec — Zajčkova, Lojzka Vidrih — Cibova. 

Sredina: France Košnik, France Mele — Jagenški.

Sedijo: Milka Hren, Vika Žnidaršič — Matičkova, Dragica Turšič — Drašceva, Andrej Zgonc.

Na zadnji strani zapis: Spomin na pevski zbor v Cerknici. 

25.6.1950

V.

Slovarček:

  • rek’lc : suknjič

____________________________________________________________

Vir: Lojzka Vidrih–Cibova

Kraj: Cerknica
Datum: 25.6.1950
Avtor: neznan
Zbirka: Matjaž Žnidaršič — Šentek
Skenirano: 2. 2. 2011 (Matjaž Žnidaršič — Šentek)
Oblika: fotografija

5 komentarjev leave one →
  1. marijaleskoveckunstek permalink
    3. 03. 2011 12:21

    Za fante ni problem, da jih prepoznam, za punce gre malo težje.
    A mojo tovarišico Viko Žnidaršič – Matičkovo, sem vendarle prepoznala. Če bi pri dekletih bil pripis še poročena, bi bilo lažje.
    Vika Matičkova poročena Tornič je bila naša tovarišica. Dobra!

    V tretjem razredu je bila moja tovarišica Vika Tornič . Hodili smo še v staro šolo na Veliki gasi. Njeno poučevanje je pri meni sedlo ne le v učeče se možgane, temveč se je vse zapisalo še nekam drugam. Ne vem kako se temu delu našega telesa reče, a vedno mi je lepo, ko se spomnim te šolske ure.

    Bilo je pri uri slovenskega jezika, ko smo se učili o sklonih, ter njihovih poimenovanjih.
    Zgodbica gre takole. Mlada družinica je v pričakovanju. Vsi družinski člani, pa še babice in dedki želijo sodelovat pri izbiri imena. Končno se zedinijo, da bo otroku ime IMENOVALNIK. Meni je bilo to ime povsem novo in tuje, verjetno gre za kako moderno različico, sem si mislila..
    ”Ko je nastopil čas poroda, nosečnico odpeljejo v porodnišnico. Tam rodi. Torej, otroci! Kaj je bila ta mlada mami? RODILNIK je bila, ker je rodila, ” nas je poučila tovarišica Vika.
    ”Dojenček je nebogljen in potrebuje veliko naše nege, ljubezni in pozornosti. A samo mama mu lahko daje hrano, s tem da ga doji. Mlada mamica je zato DAJALNIK.
    Dojenček je rasel in zrasel v otroka, ki se je rad potepal okrog hiše. Vedno ni šlo tako kot je želel. Med seboj so si tudi nagajali, zato je žalosten prijokal domov in potožil mami:” ”Miha mi je spodmaknil nogo.” ”Kaj je bil naš Imenovalnik, ko je prišel domov in Miha zatožil mami? Bil je TOŽILNIK.”
    Mi živimo na deželi smo deželani. Ta družina je živela v mestu, zato je bil njihov otrok MESTNIK.
    Vsi ljudje imamo sorodnike. Torej na tablo napišem sorodnik.. Ampak včasih se zgodi, da je kaka črka kje odveč. Naš S je utrujen, pa ga bom kar prečrtala. Tako nam ostane ORODNIK. To je ime za zadnji šesti sklon.”

    To je bilo šolsko leto 1962/63. Veliko let je minilo od takrat.
    Tudi tovarišica Vika je s svojim načinom dela poskrbela za to, da ljubim slovenski jezik.

    Všeč mi je

  2. Sentek permalink
    3. 03. 2011 20:01

    Lepa zgodba, čeprav zanjo prvič slišim. Sem jo pa posredoval “tršici” Lojzki.

    Všeč mi je

  3. marijaleskoveckunstek permalink
    3. 03. 2011 20:23

    Tudi ”tršica” Lojzka je bila dobra. ne vem če sem v to besedo dobila to kar bi hotela povedati. Njen sistem učenja je učencem nudil trdno zavetje in oporo.
    ”Hvala!”

    Všeč mi je

Trackbacks

  1. 1946 Cerknica – Požgana Bajčkova hiša « Stare slike
  2. 1933 Jeršanovo – Žetev | Stare slike

Odgovorite marijaleskoveckunstek Prekinite odgovor

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: