1959 Begunje – Sankanje na Dolgem klancu
Prejšnji <- prispevek istega dogodka.
Včasih je bil prav v vsaki vasi vsaj en klanec, kjer so se otroci zbirali in se sankali. V Begunjah smo se sankali po Mihoučkovem in po Dolgem klancu.
____________________________________________________________
V tistih časih je bilo sankanje drugačno. Otroci cele vasi so se zbrali na najbližjem klancu in se spuščali. Manjši niti sank nismo mogli vleči za sabo, starejši pa so se “prpregli” in uživali v hitrosti. Sankanje je pomenilo tudi druženje. Dobili smo se popoldne po šoli, v nedeljo pa dopoldne in popoldne.
Vedno je zeblo v roke, noge pa so bile mokre. Oblečeni smo bili kar v isto obleko in čevlje, kot smo jo nosili vsak dan. Mogoče smo oblekli še en doma štrikan pulover. Bund ni bilo. Bilo pa je zelo zabavno in odraslim živ žav ni šel niti malo na živce.
Letos sem ugotovil, da sankanja kmalu ne bo več. Cest, na katerih bi ostal sneg in bi bile primerne za sankanje, ni več. Vse je posuto – posoljeno. Otroci se sankanjo samo še na kakšnem hribčku v vrtcu. Bomo res kmalu govorili: “Včasih so se otroci sankali na sankah. To je tašen stolček, na katerega se vsedeš in se odpelješ navzdol..”?
____________________________________________________________
 |
Tudi starejši so se radi spustili po Mihoučkovem klancu. |
 |
Vinko jih je postavil v vrsto na dnu Dolgega klanca. |
____________________________________________________________
Klikni za filmček
Fotografija tega sankanja je že bila objavljena, kasneje pa sem v Vinkotovem kufru našel film s posnetki tega sankanja.
____________________________________________________________
Šele ko sem pripravljal te drobne izreze, sem ugotovil, koliko se nas je tisto nedeljo sankalo.
 Vinko Toni, Miloš Toni |
 Nejc Petrič |
 ?, Marinka Obreza – Planincova, ?,? |
 France Turšič -Zrimškov, ?, Boris Rupar |
 ?,?,Sonja Petrič,? |
 Miloš Toni, Janez Kranjc – Mihoučkov |
 |
 ? Turšič – Zrimškov |
 Marija Toni |
 |
 |
 Bojan Žnidrašič – Špelinov, ? |
 |
 ?, Jože Turšič – Tomažičev |
 |
 Ana Stražiščar, poročena Knap |
 Leva: Ana Urh, Trantarjeva |
 |
 |
 |
 |
 Planincev ata |
|||
____________________________________________________________
Kraj: Begunje
Datum: 10. 2. 1959
Avtor: Vinko Toni
Zbirka: Vinkotov kufr
Skenirano: 17. 2. 2010
Oblika: negativ 135
Prejšnji <- prispevek istega dogodka.
RSS - Posts
Turistično društvo Menišija je že dve leti organizator sankanja po cesti, ki pelje na Kožljek.
V plan za leto 2011/2012 smo dali, da bi to sankanje (seveda če bo zima dovoljevala) postalo tradicionalno in da bi se z občino -komunalo in seveda nekaterimi tečnimi vaščani zmenili, da se ta cesta zaradi sankanja ne posuje s peskom ,kaj šele s soljo, ker bo sankanje rs izumrlo. Ker sem firbčne sorte, sem si ogledala ta dogodek pri nas in mislim, da je uživalo staro in mlado….
Predzadnji dve fotografiji na filmčku sta mi še posebej všeč. Bojan je rekel, da ga spominjata na Gasparija.
Ta dva klanca sem uporabljal tudi jaz, no ne samo jaz vsi otroci in res, nihče se ni jezil na nas, pri Planincu je bilo skoraj zmerom pomanjkanje snega, tudi na tej sliki se vidi, zvečer smo včasih tudi malo polili z vodo, uau al je šlo, tja do malnov. Z Miletom sva kar nekaj sank zlomila, mislim da se številka suka okoli štirih. Imeli smo pa tudi klanec z Brezij, tam so sanke bolj trpele.
Še en klanec je bil zanimiv. Brgje – steza od Klemenovih proti cerkvi. ta proga je bila rezervirana za lesene smučke iz jesenovega lesa seveda doma narejene. O robnikih ni bilo govora, zato smo se v glavnem smučali naravnost. Zelo pomemben je bil grabenček na spodnji strani smučk. Prepričani smo bili, da tako smučke bolj držijo smer naravnost. Smučke so bile paralelne saj “karving” takrat ni bil v modi. Tekmovali smo, kdo bo šel dlje. Za mažo smo uporabljali neko čudno zmes topljene smole in voska ali pa samo vosek…
Mile, nismo se “smučali” ampak smo rekli “smučkali”.
Za vas je bil prekratek, zame pa predolg.
Vesno sem v naročju, nosila k sestri v varstvo v dolino, amapk avto je moral ostati na vrhu klanca.
Je bilo zelo zdrslo in nevarno.
Mile, za mažo smo si naskrivaj sposodili kakšen košček sveče, z njo smo namazali smučke. Zgladili pa smo jih s starim časopisnim papirjem.
Milet, o kakšnih robnikih pa govoriš, haha? Imenovali smo jih ”kante”. Jaz pa imam še vedno gromozanske zelene sanke, ki so nesle po štiri otroke skoraj od Mihovčkovih mim Susmanov do Brezij! Mater je šlo!!!!!!!!!
Karmen prav imaš, pravi izraz je “kante”. Bo treba obnoviti sankaško progo iz Brezij do Kurje doline.Res je “šlu k stu hudiču”.
Rodila sem se dve leti po nastanku te fotografije in z veseljem se spominjam počitnic, preživetih pri starih starših v Begunjah, posebno pa sankanja po tem klancu.
France D.Korošec prau tulele:
Slike u štirih vrsticah tle zguoraj- misl’m – druga varsta od spuodej :parva slika z lajve strani je pok. Ana Stražiščar,por.Knap u Bajgnah.
Zravn nje, tu se prau- djsnu od nje je pa Ana Trantarjeva, tud z Bajgn čistu ne kuonc vasi doma.Je sjestra od Lujza, Andreja,Južeta, Mare in Tuneta(in še ene sjestre pa se ne spomnm jmjna). Kira žjnska je pa tista zadej ze nuo, pa ne vajm, žou!
Odlične slike, Milc! A jh maš še kej s’taduzga klanca? Hvalaunepraj!
Frenk, hvala. Dopolnjene podatke sem vpisal pod slike.
France, sedaj pa se v slovenscini, saj ta sporocila beremo po vsem svetu, ne samo v Begunjah.
Mjen se pa fejst dopade, k je po domače napisou.