1934 Cerknica – Sokolice telovadke

24. 06. 2011

Slika je nastala okrog leta 1934. Lokacija posnetka ni znana. Kraj fotografiranja zanesljivo ni v Cerknici. Fotografija je nastala ob istem času in na istem mestu, kot fotografiji, ki smo jo v Starih slikah že objavili pod naslovom: 1934 Cerknica — Sokoli telovadci. Približno letnico 1934 sem določil glede na izgled Jožeta Kristena in Toneta Zgonca na sliki moških sokolov.

Sokol je bilo društvo, v katerem so imele pomembno vlogo tudi ženske, zato je sokolsko gibanje pripomoglo tudi k emancipaciji žensk na Slovenskem. (Janez Valant: Zgodovina športnih društev od 1919 do danes, FF Ljubljana 2008, stran 26.)

____________________________________________________________

Sokolska ideja s sokolsko narodno vzgojo je temeljila na Tyrševih načelih, ki so jih imenovali tudi sokolski evangelij. Poudarjala so vsakdanjo krepitev telesa in duha s telovadbo. Neprestano telesno in duševno napredovanje, disciplina in osebno odrekanje naj bi vzgojilo vztrajnega, delavnega, odpornega, pogumnega, odločnega, značajnega, resnicoljubnega, treznega, zdravega in močnega posameznika. Samo narod s takimi posamezniki je lahko močan in ima tisto, kar potrebuje za svoje preživetje in svoj obstoj. Telovadba je bila Sokolom vedno na prvem mestu, ostale oblike družabnega življenja, kjer so lahko pokazali dostojnost, vljudnost in zmernost pa šele na drugem. Na veselicah in drugih javnih prireditvah so morali biti pozorni, da v svoji sproščenosti niso škodovali ugledu sokolskega kroja in sokolske ideje, saj so bile take prireditve ena izmed oblik pridobivanja novih članov.

Sokolska ideja je v nekaj letih predramila skoraj vse slovanske narode v okviru avstrijske, kasneje avstro-ogrske monarhije, ki so s pomočjo sokolske ideje iskali način narodne samostojnosti in neodvisnosti. Sokolstvo, ki je zagovarjalo narodne pravice slovanskih narodov, je kmalu postalo idejno, številčno in organizacijsko močno vseslovansko gibanje v boju za njihove nacionalne pravice. Pod geslom »Narod je vse, posameznik ni nič« so sokoli vso svojo dejavnost podrejali v korist sokolskega gibanja in v dobrobit naroda. Po načelu bratstva in enakosti so sokolska društva v svoje vrste vabila pripadnike vseh družbenih slojev ne glede na stan, sloj, politično ali versko prepričanje. Prav to jih je razlikovalo od nekaterih drugih narodno naprednih društev tistega časa, ki so članstvo v društvu pogojevala glede na stanovsko pripadnost.

Dolžnost vsakega pravega sokola je bila, biti vedno in povsod, ne samo v telovadnici ali pri sokolskih prireditvah, ampak tudi v zasebnem življenju, pravi sokol. Težili so k temu, da bi sami sebe vzgojili do take popolnosti, da bi postali resnični gospodarji svoje volje in svojega telesa. Za dosego tega cilja so zahtevali vzdržnost pri uživanju alkohola in nikotina. Njihova načela so še kako aktualna tudi danes, ko se za zdrav način življenja priporoča čim več gibanja, zmernost v hrani, pijači in kajenju.(SOKOLSKA NAČELA, izdala in založila Slovenska sokolska zveza, v Ljubljani, natisnila Učiteljska tiskarna.)

Prepoznali smo naslednje ženske — cerkniške sokolilce. To so: