1969 Cerknica – Stalaktiti vadijo

Zamisel o ustanovitvi ansambla je nastala v okviru mladinske organizacije TPC*. Harmonikar Janez Žnidaršič je zbral fante, ki so si med seboj prijateljsko razdelili vloge: “kaj če bi ti bobnal, ti boš bas” – čeprav nekateri med njimi niso še nikoli igrali na izbrano glasbilo. Pri sindikatu so dobili nekaj instrumentov  in v novembru 1968 pričeli z vajami, ki so jih imeli na cerkniškem kegljišču.

Ozvočenje je bilo tedaj zelo drago in ga je bilo težko dobiti. Na fotografiji vidimo dva boxa, verjetno kar v domači tovarni izdelani zvočni škatli, v katerih so priviti skromni zvočniki, malo večji od onih iz radijskih sprejemnikov. V srednji omarici, z napisom  STALAKTITI  TPC,  je bil mogoče skrit ojačevalec.

Stalaktiti so prvič, neuradno in za vajo, nastopili v Grahovem, v gostilni pri Modicu. Tri zvočne omarice so razporedili vsako v drugo sobo, da bi bilo glasbo slišati povsod.

„Bilo je za uit,“ se spominja eden od članov, vseeno pa ni zbežal nihče, ravno nasprotno.

Pravi krst je bil na pustni torek 1969 v Delavski restavraciji, t.im. brestavi menzi. Uspeh je bil izjemen. Že v aprilu so v ljubljanskem Centromerkurju najeli kredit in v nekdaj znani glasbeni trgovini Melodija na Tromostovju kupili nove instrumente, tudi električne orgle. Z boljšo opremo so nato nastopali po vsej občini in Sloveniji, pa tudi v sosednjih Trščah in Prezidu. Tedaj je o njihovem delu pisal tudi Brestov obzornik.

Poleti 1969 se je skupini pridružil kitarist Čedomir Banjac, po mami Markcov z Jezera, ki je vnesel v bend nekaj melodike iz takratnih jugoslovanskih centrov kakovostne pop glasbe: Pro Arte, Mišo Kovač, Indeksi, …, in še mnogi drugi, so drugače  zazveneli tudi iz ozvočenja cerkniških Stalaktitov. Kasneje je ansambel doživel še nekaj sprememb. Od naslednje pomladi so v skupini igrali harmonikar Ivan Karošec, organist in kitarist Bojan Štefančič, kitarist Darko Lesar…  A to je že druga zgodba.