Skip to content

1969 Cerknica – Stalaktiti vadijo

7. 09. 2011

V šestdesetih letih so se tudi pri nas pojavile številne vokalno-instrumentalne skupine, ki so v letih rokerskega in siceršnjega glasbenega booma izvajale sodobno zabavno glasbo. Na kratko smo jim rekli kar „ansambel“.  Najpopularnejši na svetu so bili tedaj The Beatles, v nekdanji Jugi so bile to Pro arte in v nekdanji cerkniški občini – Stalaktiti.

Zamisel o ustanovitvi ansambla je nastala v okviru mladinske organizacije TPC*. Harmonikar Janez Žnidaršič je zbral fante, ki so si med seboj prijateljsko razdelili vloge: “kaj če bi ti bobnal, ti boš bas” – čeprav nekateri med njimi niso še nikoli igrali na izbrano glasbilo. Pri sindikatu so dobili nekaj instrumentov  in v novembru 1968 pričeli z vajami, ki so jih imeli na cerkniškem kegljišču.

Ozvočenje je bilo tedaj zelo drago in ga je bilo težko dobiti. Na fotografiji vidimo dva boxa, verjetno kar v domači tovarni izdelani zvočni škatli, v katerih so priviti skromni zvočniki, malo večji od onih iz radijskih sprejemnikov. V srednji omarici, z napisom  STALAKTITI  TPC,  je bil mogoče skrit ojačevalec.

Stalaktiti so prvič, neuradno in za vajo, nastopili v Grahovem, v gostilni pri Modicu. Tri zvočne omarice so razporedili vsako v drugo sobo, da bi bilo glasbo slišati povsod.

„Bilo je za uit,“ se spominja eden od članov, vseeno pa ni zbežal nihče, ravno nasprotno.

Pravi krst je bil na pustni torek 1969 v Delavski restavraciji, t.im. brestavi menzi. Uspeh je bil izjemen. Že v aprilu so v ljubljanskem Centromerkurju najeli kredit in v nekdaj znani glasbeni trgovini Melodija na Tromostovju kupili nove instrumente, tudi električne orgle. Z boljšo opremo so nato nastopali po vsej občini in Sloveniji, pa tudi v sosednjih Trščah in Prezidu. Tedaj je o njihovem delu pisal tudi Brestov obzornik.

Poleti 1969 se je skupini pridružil kitarist Čedomir Banjac, po mami Markcov z Jezera, ki je vnesel v bend nekaj melodike iz takratnih jugoslovanskih centrov kakovostne pop glasbe: Pro Arte, Mišo Kovač, Indeksi, …, in še mnogi drugi, so drugače  zazveneli tudi iz ozvočenja cerkniških Stalaktitov. Kasneje je ansambel doživel še nekaj sprememb. Od naslednje pomladi so v skupini igrali harmonikar Ivan Karošec, organist in kitarist Bojan Štefančič, kitarist Darko Lesar…  A to je že druga zgodba.

Na fotografiji so člani prve zasedbe, od leve: Ivan Najger – bas kitara, Tone Petrovčič – vokal, Janez Žnidaršič – harmonika.
Bobnar Miro Jenček in kitarist Srečo Kajtna.V tej zasedbi so bili tudi pevka Alenka Kajtna in kitarista Ivan Paternost ter Ivo Godeša.
Priprava programa, repertoarja, je bilo zahtevno delo. Besedila je bilo treba „ujeti“ iz radia ali gramofonskih plošč, le tu in tam so bila objavljena tudi v revijah. Nekdo v bendu je moral nato ugotoviti in zapisati še harmonije, temu se je reklo „sneti dure“. To nalogo je prevzel Janez, ki je imel glasbeno izobrazbo. Tale zapis akordov za bas kitaro se je ohranil, spodaj desno vidimo avtorjev podpis in datum 24.8.1969.

Slovarček:

  • TPC: Tovarna pohištva Cerknica, TOZD v okviru Bresta
  • box: v glasbenem žargonu ohišje za zvočnike, tudi ojačevalec z vgrajenimi zvočniki
  • za uit: grozno, najraje bi zbežali

Viri:

Kraj: kegljišče v Cerknici
Datum: med novembrom 1968 in junijem 1969
Avtor: neznan
Zbirka: arhiv Brestovega obzornika
Skenirano:  21. 7. 2011
Oblika: fotografija

Advertisements

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: