Skip to content

1935 Iga vas – Gostilna Tomšič (Magušar)

22. 06. 2012

Gostilno Ivana Tomšiča smo že videli na razglednici iz leta 1908. Takrat je na tabli nad vhodom pisalo “Ivan Tomšič”. Na tej sliki pa je zapisano drugače:  “Gostilna Tomšič”.

K Tomšičevi edinki Mili (ki naj bi bila, po Verini trditvi,  ženska v ozadju, ki stoji na klopi, pred odprtim oknom) se je 1929 primožil  Anton Florjan Lipovac, po domače Magušar. Njegovo domače ime se je prijelo gostilne in se je drži  še danes.


____________________________________________________________

Pri Megušarju so plesali.

Kakšno vzdušje je vladalo v popularni furmanski gostilni beremo v Hacetovih Tihotapcih. Takole pravi:

Tihotapci  so takoj naredili veselico, kadarkoli so se vrnili iz Pivške strani. Obiskovali niso samo Megušraja v Igavasi, temveč tudi Žurgo v Viševku, Vilarja v Pudobu, Grabnarja v Podcerkvi in Benčina v Starem trgu…..

Pri Megušarju v Igavasi so plesali. Vsa najlepša dolinska dekleta so bila na plesu, med njimi tudi Dana in  Kristina. Zunaj je ležal velik sneg in mrzlo je bilo. Po sneženih cestah so vozile sani, na njih so sedeli fantje in dekleta ter vriskali in peli. Zvončkljanje zvoncev se je slišalo po vasi in čez polje.  Vsem se je mudilo na ples. Bila je predpustna nedelja, zadnja nedelja pred šesttedenskim postom, ki se ga hočeš nočeš morajo držati stari in mladi, stari iz navade, mladi pa z nejevoljo, ker bodo prikrajšani pri plesu, petju in ženitvah. Dekleta se razigrano sučejo. V sobi pri Megušarju jih je polno, pa tudi v veži in v kuhinji. Fantje so pokriti z novimi polhovkami, večinoma obuti v črne in rjave škornje. Obleke imajo zimske žametne, rjave, sive in črne. Možje možujejo pri litru vina, pogovarjajo se o ceni volov in hoj, grajajo generale, Živkovića, ki je kriv nizkih cen za les in živino, in krizo, ki je že štiri leta v deželi. Godca vse to nič ne briga. Igra vse viže…..”

____________________________________________________________

Matevž Hace je domačin, pisatelj iz Podcerkve. Napisal je lepo število črtic, novel in povesti. Na začetku je v njegovih delih prevladovala snov NOB-ja, pozneje pa je vse več pisal tudi o Notranjcih, natančneje o ljudeh iz Loške doline in zlasti o domačem notranjskem kmetu in delavcu iz časa pred drugo svetovno vojno in delno po vojni v zvezi s socialistično preobrazbo vasi.

Tudi Hace ime vasi še vedno zapiše  brez presledka.

____________________________________________________________

Portal in železni okras pri nadsvetlobi nad vrati danes še vedno ostajata nespremenjena in služita svojemu namenu. Poštnega nabiralnika tam pa že dolgo ni več. Tu nosi napis POŠTA in spodaj še v cirilici пошта.Komu je pisal možak, ki v nabiralnik oddaja belo pismo? Mogoče ga je poslal bratu, ki je odšel na delo v francoske gozdove, se je sorodniku zahvalil za solde, ki jih je prejel iz daljne Amerike, kaj pa če je  pisal sestri, ki je s trebuhom za kruhom odšla delat v Kranj?Na desni strani slike najdem šest otroških glavic. Je kakšen med njimi že Magušarjev? Veri se zdi, da bi bil deček najbližje oknu lahko njen mož Branko. Če to drži, je slika nastala malo pred drugo vojno.

Na vratih visi VOZNI RED za avtobus.

____________________________________________________________

Slovarček:

  • tihotapci, tudi kontrabantarji ali švercarji: ilegalni preprodajalci s konji

____________________________________________________________

Viri:

  • Vera Lipovac
  • Matevž Hace, Tihotapci, Ljubljana 1964

Kraj: Iga vas
Datum: pred letom  1929
Avtor: neznan
Zbirka: Ana Zakrajšek
Skenirano: 2. 4. 2012
Oblika: fotografija

Advertisements

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: