1930 Kozarišče – Grad Snežnik z zadnje strani

Precej star posnetek našega gradu je bil napravljen z neobičajne strani. Današnji posnetki  te strani gradu so prava redkost, saj je okolica precej bolj zaraščena in ne omogoča dobrega posnetka.

Življenje v grajski pristavi  je bilo v preteklosti mnogo živahnejše kot  dandanes in marsikateremu domačinu se je tam ponudila možnost za zaslužek.

Sožitje nemških lastnkov z domačini Slovenci je bilo več kot zgledno.  Princ Herman, po rodu Nemec, se je naučil toliko slovensko, da je mimoidoče nagovoril tudi v slovenščini.

Vpliv nemško govorečih lastnikov se je do danes ohranilo v nemških popačenkah, ki so sicer redko, a še vedno v uporabi za nekatera ledinska imena v neposrednki grajski okolici.
____________________________________________________________

Nemške popačenke

• rejšula – na Zagradnih njivah; tam je bila pred mnogimi leti jahalna šola {Reitschule = jahalna šola}
• glajšaus, tudi glašhaus  – vrtnarija; imeli so steklene tople grede {Glashaus = steklena hiša}
• bamšula tudi banšula – prostor med vrtnarijo in Slivakom; tam kjer so gojili smrekice za pogozdovanje (Baumschule = drevesnica)
• teklerum = prostor na bližnjem Slivaku.
•  laz na Sivaku je segal vse do luojzenštajna , { Luise stain = Luisin kamen}. Od gradu vodi lepa sprehajalna pot vse do Luizinega kamna. To je  pečina z lepim razgledom na dolino. Pogosto so bili tu  lovski pogoni.
•  kje pa je bil raitveg so  sogovorniki žal že pozabili; nam bo kdo priskočil na pomoč z razlago?
• golobinak, travnik pod  gradom ali prostor kjer je danes drsališče

____________________________________________________________

Vrtnarija in drevesnica

Zelenjavo je vrtnar prvenstveno gojil za uslužbence gradu, s presežkom pa je lahko oskrboval graničarje, gostilne po Loški dolini, zdravnika, notarja, sodnika in učitelje. Glavni prodajni izdelki so bili sadje, zelenjava in rože.

Vrtnar je imel skozi vse leto veliko dela. Njegovo delo je bila skrb za sadno drevje v obsežnem sadovnjaku, obiranje sadja za ozimnico grajskemu oskrbniku Schauti, urejanje parka, vzdrževanje prehodnosti po poteh parka v zimskem času, sečnja ledu na Golobinakə.

Že pred prvo svetovno vojno so v delu Slivaka zasnovali drevesnico za vzgojo gozdnega drevja, imenovano “Bamšula”. Ograjena je bila z mrežo, vhod pa je bil zaprt z vrati. V drevesnico in vrtnarijo so takrat za zalivanje rastlin napeljali vodovod. V drevesnici vzgojene mlade smreke so med drugim uporabili za zasaditev posameznih odkupljenih ali zamenjanih parcel v parku.

____________________________________________________________

	Okrogli stolp vzidan v zadnjo steno gradu se na vrhu zaključuje s cinami oz. kvadratastim zobčastim nadzidkom. Danes ima stožčasto streho. Kaj točno je dobil streho se ne ve, a zagotovo v času Hermanovega lastništva, torej v prvi polovici 20. stol. Visoki dimnik desno od stolpa  je danes bele barve in brez cevi na vrhu. Na naši sliki pa se iz njega še kadi. Manjši dimnik je speljan tudi skozi zgornje desno okno. Smrekice pred stebrom so tu še majhne, segajo tam do druge tretjine višine gradu. Danes so to mogočna drevesa. Podoben posnetek bi bilo mogoče narediti samo med njihovimi debli in pod vejami, tako visoko so že zrasle.
	Tako kot št. 192 je tudi to razglednico s št. 191 v zbirko  Tujsko – prometnega društva za Notranjsko  odstopil Tavčar iz Rakeka. Zdi se mi tudi precej verjetno, da sta ta dva posnetka nastala istočasno.

Slovarček:

• popačenka = prevzeta beseda, v našem primeru iz nemškega jezika,  neusklajena z normo knjižnega jezika

____________________________________________________________

Viri:

• France Cigut
• Vika Almajer
• Erika Žnidarič
• Kronika 48, 2000; Iz zgodovine snežniške graščine: M. Obreza, Knežja družina Schönburg Waldenburg in njeni uslužbenci

Kraj: Grad Snežnik
Datum:  1930 ali prej
Avtor: neznan, velika verjetnost je, da je avtor fotograf  Vinko Bavec
Zbirka: Aleksander Zgonc, Zbirka Tujsko prometnega društva za Notranjsko
Skenirano: 25. 8. 2012
Oblika: fotografija