1960 Grajševka – Rjavi medved
Desno Rudi Klavora Kravanja1, lovec iz Leskove doline ter levo od medveda Jože Klavora, lovec v Grajševki. Po meni znanih podatkih nista bila v sorodu. Oba, Rudi in Jože sta v naših krajih dobila zaposlitev kot lovska strokovnjaka. Oba sta se priselila v naše kraje nekje iz področja Trente.
Da je bilo lovstvo Jožetov način življenja in ne zgolj služba pove tudi dejstvo, da je zadnjo uro, ko je bil že upokojen, dočakal prav na jagi s prijateljem.
Rjavi medved v Snežniških gozdovih
Na rob grajskega parka gradu Snežnik je princ Herman leta 1913 postavil kip Diane, grške boginje lova, ki simbolično označuje Snežnik za lovsko posest schönburške knežje družine, za kar so ga v resnici tudi uporabljali.
Kljub temu, da je medved poleg volka in risa veljal za škodljivo žival, so medvede na snežniškem posestvu zaščitili. Odstrel so dovoljevali le redkim posameznikom iz svoje družine. Princ Herman je svojega prvega medveda ustrelil 26. aprila 1893 v Leskovem grmu, princ Ulrik, Hermanov mlajši brat, pa 24. julija 1898 na zalazu pod hribom Grajševka. 23. julija 1900 se je knez Henrik Meklenburški, njun bratranec, ki je bil na Snežniku pogost lovski gost, na zalazu v Leskovem grmu srečal z medvedko in njenima mladičema. Starejšega mladiča je princ Henrik ustrelil, medvedka pa ga je zaradi tega napadla. Vendar se je takrat oglasil mlajši mladič, kar je medvedkino pozornost preusmerilo nanj in princ je nepoškodovan odnesel celo glavo. V spomin na dogodka, ko sta padla “Hermanov in Henrikov medved”, so na obeh krajih, kjer sta bila medveda ustreljena, postavili spominske kamne, ki še danes označujejo kraj ulova. Nagačen “Hermanov” medved pa še danes krasi vhodno avlo snežniškega gradu.
Lastniki so bili zaradi zaščite medvedov pa tudi druge ščitene divjadi vedno pripravljeni povrniti škodo, ki jo je povzročala kmetom na njivah in živini. Škodo so medvedi delali tudi graščini sami, vendar si lastniki kljub temu glede zaščite niso premislili. Za odstrel vsakega medveda na graščinski zemlji so dobro pretehtali vsa dejstva za in proti, preden so ga dovolili. Tudi ko je leta 1910 medved v nekaj dneh raztrgal več velikih in močnih jelenov v bližini prostora za krmljenje divjadi v jelenji obori v Leskovi dolini, Schollmayer ni želel sam prevzeti odgovornosti za odstrel. Za nadaljnja navodila je pisno prosil lastnika princa Hermana, ki mu je poslal telegram iz Hermsdorfa pri Dresdnu in odobril nujni odstrel s poudarkom, če se medved pač ne da odgnati. Sosednja veleposestva medveda niso ščitila, za vsakega ustreljenega medveda pa je dežela Kranjska lovcu izplačala odstrelno premijo.
Volk
Do volkov pa so na Snežniku imeli povsem nasprotni odnos. In teh je bilo na Snežniku še posebej veliko. Zato so jih neusmiljeno preganjali in lovili, kar je bila splošna praksa, saj je za vsakega ulovljenega volka graščinska blagajna iz lovskega fonda izplačevala posebno premijo.
Rjavi medved (Ursus arctos) je naša največja zver. Samice tehtajo okoli 100 kg, nekateri samci presežejo celo 200 kg. Pri hoji stopa po celem podplatu, zato pravimo, da je podplatar. Čeprav je na videz neokreten in počasen, lahko zelo hitro teče. Je dober plavalec, mlajši in lažji medvedi tudi plezajo. Živijo lahko do 40 let. Rjavi medved je samotar in živi na določenem območju velikem od 100 km2 do 1600 km2.
Medved pozimi NE spi. Pozimi miruje v brlogu, vendar to ni pravo zimsko spanje, kot ga poznamo pri polhih. V tem času se medvedu samo zniža telesna temperatura, upočasnita se srčni utrip in dihanje. Brlog pozimi večkrat zapusti in si išče hrano.
Dobro je vedeti: Psa v gozdu vedno vodimo na vrvici, ker pes pred medvedom beži k lastniku in ga s tem ogroža.Viri:
- dLib.si: Alenka Kačičnik Gabrič: Lov in ribolov na snežniškem posestvu; KRONIKA 48, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana 2000, PDF
- Zgibanka: Rjavi medved, ohranimo velike zveri v naših gozdovih; Agencija Republike Slovenije za okolje; november 2006
- Narodni muzej Slovenije: Muzej grad Snežnik
Kraj: Grajševka
Datum: neznan
Avtor: neznan
Zbirka: Vinko Avsec
Skenirano: 12. 5. 2012
Oblika: fotografija
1 Sprememba 26. 2. 2018
RSS - Posts
Med pohajkovanjem po Trenti sem nekajkrat imela priložnost obiskat in spoznat Rudija Klavora. Kako zaprisežen ljubitelj in varuh podsnežniških gozdnih gozdnih prebivalcev je bil, bi znali povedat vsi, ki so ga kakorkoli spoznali pri njegovem službovanju. Bil je celo vzornik: “Lovec bom, tako kot Rudi!” Po vrnitvi v domače okolje Trente so gamsi in kozorogi postali skoraj vsakodnevni jutranji obiskovalci, ki jih je po okoliških pobočjih lahko opazoval kar izpred hišnega praga in vrta. Težko bi verjeli, ampak z njimi je moral stkati posebno vez, ki se ni pretrgala vse do njegove zadje poti na pokopališče. Med pogrebom lovca Rudija Klavora se je na vrhu hriba nasproti pokopališča strnila vrsta mogočnih kozorogov, kot njemu v zadnji pozdrav.
Anita, kdo je to zapisal?
🙂 Medvedu je pa všeč prispevek o medvedu. Kako lepo.
Diana, Jupitrova hči, je rimska boginja lova. Zevsova hči Artemida, imenovana tudi Artemis pa je grška boginja meseca, kasneje pa polj, gozdov in lova.
Rudi KRAVANJA, ne KLAVORA. Rudi je bil kot je navedeno Trentar, Jože Klavora pa je bil rojen Gorenjec.