1938 Rakek – Zaključna dela na cerkvi

Razglednica je bila odposlana novembra 1938. Ker je bila nova cerkev posvečena oktobra istega leta in seveda že dokončana, je verjetno razglednica nastala tega leta spomladi ali pa kakšno leto prej. Glavna vhodna vrata še niso dokončana in okolica je še neurejena.

Izgradnjo nove cerkve na Rakeku je izvajal Matko Curk. Rodil se je 24. februarja 1885. Leta 1899 se je zaposlil v Mehanični predilnici in barvarnici v Ajdovščini. Leta 1902 se je odšel učit za zidarja v Postojno in šolanje zaključil leta 1905. Najprej se je zaposlil v Beljaku, kasneje pa v Ljubljani pri stavbnem podjetju Gustav Tönnies. Jeseni leta 1905 se je vpisal v obrtno šolo. Od maja do oktobra 1906 je delal v Gradcu, novembra se je vrnil v Ljubljano na šolanje in ga zaključil marca 1907. Naslednji mesec se je že zaposlil pri Kranjski stavbni družbi kot polir.

Januarja 1914 je na okrajnem glavarstvu v Kranju zaprosil za koncesijo za stavbno podjetje in aprila so začeli v njegovem podjetju delati prvi delavci. Aprila 1919 je na deželni vladi v Ljubljani prijavil gradbeno obrt in avgusta istega leta prejel obrtni list za Ljubljano. Podjetje je imelo lastno gramoznico v Zeleni jami, leta 1928 pa je Matko Curk kupil tudi svojo parno žago. Za prevoz gradbenega materiala je uporabljal konjsko vprego in že leta 1937 kupil prvi tovorni avto. Že v začetku avgusta leta 1945 je Vojaško sodišče ljubljanskega vojnega področja v Ljubljani Matka Curka obsodilo na 75 % zaplembo premoženja. Ponovno je bil obsojen konec avgusta kot nasprotnik OF in zaradi sodelovanja z belo gardo. Na podlagi teh obtožb so mu zaplenili tako gospodarski del premoženja kot tudi osebno premoženje. Stavbno podjetje je pod vodstvom delegata samostojno delovalo še leta 1946. Kasneje, vse do podjetnikove smrti leta 1953, pa je lahko opravljal gradbeno obrt le z majhnim številom zaposlenih in pod strogim nadzorom partije in države.

Številna dela je izvajal po Plečnikovih zamislih. Adaptiral je stavbo Trgovsko-obrtne zbornice, gradil Narodno univerzitetno knjižnico, ljubljanske Žale, kraljevi lovski dvorec v Kamniški Bistrici, ljubljanske tržnice, državno mejo od Blegoša do Suhega vrha (Cerknica), večino mostov v Ljubljani, kopališče Kolezija, obmejne carinske hiše, samostan v Mali Loki pri Ihanu, cerkve (Martinjak in Rakek), vile, vojaško pekarno v Škofji Loki in še mnoga druga dela.

Nad glavnim cerkvenim vhodom visi tablica z napisom izvajalca del – Matka Curka.Koliko gradbenega materiala za cerkev so navozili, si lahko preberemo v prispevku 1936 Rakek – Stara cerkev. Sem pa ob iskanju po internetu za podatki o Matku Curku našla zanimivost, in sicer rovaš. Priznati moram, da sem to besedo prvič slišala, zato sem brskala naprej in na spletnih straneh Etnografskega muzeja Slovenije našla razlago:

Vzorec rovaša iz Slovenskega etnografskega muzeja je iz leta 1944. Ta rovaš je podjetje Matka Curka uporabljalo pri gradnji Univerzitetne knjižnice (fotografija je iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja).

Ura je četrt čez eno. Kdo ve, če je ura že tekla ali je kazala enak čas kar ves dan. Zvonovi pa očitno še niso obešeni.

Kratko sporočilo, da se gospod vrne domov v petek, je ohranilo delček časa ob izgradnji nove cerkve na Rakeku.

Viri:

• Katarina Kobilica: Volja do dela je bogastvo, Ljubljana 1999
• http://www.etno-muzej.si/sl/rovasi

Kraj: Rakek
Datum: 1938
Avtor:
Zbirka: Miha Strohsack
Skenirano: 9. 1. 2013
Oblika: razglednica