1940 Dane – Mlin Malenski

V Loški dolini je nekoč delovalo 11 mlinov in žag.

V Danah je deloval samo mlin. Do danes se je od tega mlina ohranilo samo še hišno ime Malenski.

Malenski mlin je bil prvotno v lasti Snežniških in ga v pisnih arhivih prvič zasledimo leta 1726.

Od enajstih mlinov in žag na Malem in Velikem Obrhu je bilo stanje sledeče:

Oboje, žaga in mlin so delovali: V žagi, Pri Adolfu, Šilc, Janežič, Pri Rankoču, Beli malen, Pri Kržiču, Bajer. Samo žaga je bila pri Špetnaku ter Grajska žaga. Samo mlin pa je stal v Danah – pri Malenskem.

Mlini, katerih mlinska kolesa so se napajala v Obrhu, so mleli vsa žita. Največ pšenico in rž, redkeje ječmen, oves, proso, ajdo in koruzo. Včasih so mleli tudi fižol, bob, suhe hruške in makunce.

Iz vasi Dane vodi kolovozna pot imenovana proti Malnam. To je pot, ki vodi na spodnje polje pod vasjo, včasih pa je vodila do mlina, do napajališča in perišča oz. do vode. Ko so leta 60 mlin dokončno podrli, so kamenje iz mlinskih zidov porabili pri zidavi štal v Nadlesku.

Mlin je stal na spodnjem koncu Loškega polja oz. na koncu Obrha, na terenu, ki je zelo poplaven. Tako je bilo tudi 6. novembra 1851, ko je J. Bevk pisal s Križne gore o hudi povodnji: “…, čez mline v tej dolini voda stoji in čez Danskiga, desiravno je visok, se lehko s čolnom pelješ.”

Lega na poplavnem terenu je bila vzrok, zakaj je mlin nenavadne oblike. V višino je meril 12 metrov. Zidovi so bili zidani, ostrešje pa leseno in krito z deskami (dilami). Mlin nikoli ni bil pokrit s strešniki (cajglə). Na strešni konstrukciji je bilo pritrjeno škripčevje, s katerim so ob naraslih vodah dvigovali vse lesene dele mlina, da so jih na suhem obvarovali pred vodo. Ob ekstremnih vodah, kot je bila tista, ki jo opisuje Bevk, pa so odbili deske s strehe in skozi odprtino v strehi reševali imetje s pomočjo splava.