Skip to content

1954 Nova vas – Raziskava bloškega smučanja

16. 03. 2014
f0011108_1024

Marija Jagodic, Boris Orel, Anica Lenarčič in Fanči Šarf.

Etnografska ekipa, ki je raziskovala bloško smučanje od 26. 2. – 2. 3. 1954. Od leve: Marija Jagodic, Boris Orel, učiteljica z Blok Anica Lenarčič (Nova vas) in Fanči Šarf.

Slika je posneta v središču Nove vasi. V ozadju na levi vidimo del spomenika NOB, ki je bil postavljen leta 1951 in stavbo mlekarne, ki jo danes ni več. Zapuščeno stavbo je občina Bloke porušila leta 2009, spomenik pa prestavila v park pred osnovno šolo in s tem pridobila prostor za razširitev križišča.

Dr. Boris Orel bil etnolog z dušo. Bil je ravnatelj Etnografskega muzeja vse do svoje smrti leta 1962. Njegov moto “čim več rešiti ” je bil povod za obsežne in temeljite terenske popise. Njegova osnovna izobrazba je bila sicer pridobljena na Trgovski akademiji. Iz etnologije pa je diplomiral šele med delom, in sicer leta 1958 ter leto zatem tudi doktoriral iz nam dobro znane tematike Bloške smuči in vprašanje njihovega nastanka ter razvoja.Fanči Šarf je bila Orlova tesna sodelavka tako v muzeju kot na terenu. Na naših straneh smo jo že večkrat srečali kot avtorico mnogih fotografij pa tudi drugih zapisov iz terena, ki so jih napravili na Terenu 19 – to je v Loški dolini. Enega od njenih zapisov iz naših krajev najdete tule.

Ekipe na terenu so stanovale po šolah ali v zasebnih hišah. Največkrat so spali kar na tleh. Delo v ekipah je bilo resno zastavljeno. Začenjali so ob sedmih s skromnim zajtrkom, potem pa delo z ljudmi do kosila in po tem nadaljevanje dela do zvečer. Na začetku so imeli le en fotoaparat. Ni bilo redko, da so se ljudem pridružili tudi pri delu na polju, zvečer pa pri družabnih dogodkih na vasi. Pri delu z informatorji so imeli stroga pravila. Zaradi točnosti podatkov so vse povedano preverili tudi pri drugem informatorju, in če se podatki niso ujemali, tudi še pri tretjem. Mnogokrat je bila higiena zaradi razmer na deželi velika težava za terensko ekipo, se svojih terenskih popotovanj spominja Fanči. To je bil namreč še čas uši, bolh in slabih higienskih razmer predvsem na deželi. Ker se po tolikih letih ga. Fanči naših krajev ne spominja kaj prida sklepam, da bivanje pri nas ni bila ena izmed njenih najbolj grenkih izkušenj.

Kako so se v Kozariščah spomnili obiska terenske ekipe, v kateri je bila tudi Fanči Škaf, pa si lahko preberete v prispevku 1962 Kozarišče – Jagrova hiša (2).

2012 IMG_1732_1024Fanči Šarf je pred enim mesecem dopolnila častitljivih 90. let. Za svoje delo je dobila stanovsko nagrado, bila je Murkova* nagrajenka za leto 2012. Fotografija je nastala ob podelitvi te nagrade.

Slovarček:

  • Murkova nagrada: podeljuje jo Slovensko etnološko društvo kot najvišje priznanje za vrhunske strokovne dosežke na področju etnologije na Slovenskem

Viri:

Kraj: a) Nova vas b) Tolmin
Datum: a) med 26. 2. – 2. 3. 1954; b) 12. 11. 2012
Avtor: a) neznan, Slovenski etnografski muzej; b) Alenka Čas
Zbirka: a) Slovenski etnografski muzej; b) Slovensko etnološko društvo
Skenirano: a) neznan (Slovenski etnografski muzej); b) digitalna fotografija
Oblika: a) fotografija; b) digitalna fotografija

3 komentarji leave one →
  1. Anonimno permalink
    16. 03. 2014 20:41

    Ali sta Fanči Šarf in Fanči Škaf ista oseba

Trackbacks

  1. 1962 Podlož – Tomažev skedenj | Stare slike

Dodajte komentar

%d bloggers like this: