Skip to content

1962 Podlož – Tomažev skedenj

24. 11. 2015

19_010Še ena slika, ki nam jo je iz svoje zaloge posodil Slovenski etnografski muzej: Tomažev skedenj, Podlož 19. Posnela jo je Fanči Šarf poleti 1962.

Mislim, da skedenj na sliki pripada domačiji, kjer je bila rojena moja stara mama Marjeta. Redko sem tista leta zahajala v Podlož, a ostal mi je v neizbrisnem spominu prav zaradi skupine skednjev, podobnih temu in zaradi studenca in močvirnatega travnika za vasjo, kjer je cvetel munec – takrat sem ga videla prvič, ne da bi vedela, kako se mu reče.

Skedenj na sliki je pokrit s slamo. Na sprednjo steno je prislonjen verjetno listnak, v njem se vidita tudi dva koša za listje, ki so jim prav tako rekli listnaki, mogoče tudi listneki. Enako pa se je imenoval tudi del gozda, kamor so hodili kmetje grabit listje za nastilo. Spominjam se Okoliševega listnaka ob poti z Vrhnike na Poljane. Pokazala mi ga je mama, ko sva hodili na njen dom in zdi se mi, da sem tam tudi enkrat sodelovala pri grabljenju – in sploh ni bilo tako zabavno, kot se je obetalo. Za listnak so izbrali položen del gozda, kjer so rasla velika drevesa, najbolje bukve. Očistiti je bilo treba čim več kamna, vse grmovje in odpadle veje, potem pa so jeseni po prvi slani v suhem vremenu prišli z vozom, koši in grabljami tja, pograbili listje na kupe in jih natlačili koše. Prav neverjetno je, koliko listja gre lahko v tak koš, a ga je treba res energično tlačiti. Koše so pripeljali v listnik, jih tam izpraznili ter šli po nove. Če je kje raslo kaj visoke praproti, so tudi to poželi, ko je bila suha, in jo uporabili enako kot listje.Predvidevam torej, da je na sliki listnak ali pa kar navadna lopa, kajti za kounico ima prizidek premajhna vrata, voza ne bi mogli zapeljati vanjo … Vrata skednja so obnovljena – gospodar si je trudoma prizadeval ohraniti poslopje, ki je očitno precej staro. Pod kapom sta dve lestvi: navadna in zdejvaune luojtre, to je A-lestev oziroma prosto stoječa lestev z oporo. Kamniti zidani stebri dajejo zanesljivo in trdno oporo leseni konstrukciji; rekli so jim falerji.

19_010-001Vidi se manjši podaljšek strehe za odlaganje ostrnic ali zlaganje drv, tudi pokrit s slamo.

19_010-002Na tem izseku se dobro vidi sveže popravljena slamnata streha. Potrebna je bila ržena škupa, čim daljša in lepo počesana, prirezana na enako dolžino. Pogosto so kot tukaj prekrivali le slabši del strehe, saj škupe ni bilo na pretek.

Spominjam se še, ko so v Markovcu pri Lohnetovih popravljali streho prav podobnega skednja. Bil je velik, kaj velik, velikanski dogodek pri hiši, na katerega so se pripravljali vse leto: treba je bilo dobiti ali pridelati dovolj snopov slame prave dolžine in kvalitete, pripraviti dovolj leskovih palic in vrvice ali žice za pritrjevanje … in kdo ve, kaj še vse. Treba je bilo poiskati mojstra, ki so bili tedaj že redki, mu mestlirati – streči ves čas, ga hraniti in napajati in nazadnje tudi ne čisto poceni plačati …

Tudi pri Šišnekovih v Podcerkvi so v petdesetih letih še imeli slamnato streho na skednju in hiši, zaradi česar jim oblast ni hotela priključit elektrike, ker je bilo nevarno za požar. Tako je vnukinja Šišnekove matere pri sveči vse noči brala Grofa Monte Krista in čez vse mere obremenila oči … Mati pa so se bali Škupneka, da ne bi strehe razkopal ali celo zažgal …

Slovarček:

  • mestlirati: streči
  • listnek, listnak: 1. lopa za shranjevanje listja, 2. koš iz redkih lesenih šprikel ( naper) z dnom iz vrvi ali žice, 3. predel gozda za grabljenje listja
  • kounica: lopa za vozove ali kula; kolnica
  • zdejvaune luojtre: lestev z oporo za zdevanje ostrnic ipd.
  • faler: zidan oporni steber
  • škupa: slamnata kritina
  • škupnek: škopnik, velik počesan in poravnan snop ržene slame za kritino
  • Škupnek: Škopnik, (goreče) bajno bitje, ki zlasti ogroža slamnate strehe

Kraj: Podlož
Datum: 1. 8. 1962
Avtor: Fanči Šarf
Zbirka: Slovenski etnografski muzej, Teren 19,F0000019/010
Skenirano: neznano (Slovenski etnografski muzej)
Oblika: skenirana datoteka

Advertisements
4 komentarji leave one →
  1. 24. 11. 2015 08:34

    Tudi moj ata je delal škupo. Spomnim se, ko sem bila še majhna, da smo želi rž čisto do tal, da so bili snopi daljši. Ata je potem suhe snope razčesaval na posebnih grabljah in jih sestavljal v velike šope, potem pa jih je prodal. To so bile posebne grablje, ki so bile vtaknjene v tram na skednju. Bile so v višini rok in s zelo dolgimi zobmi obrnjenimi navzgor. Ata je po teh zobeh vlekel in česal snope. Pri nas v glavnem ni več slamnatih streh, na Nizozemskem pa sem jih videla kar nekaj, ampak to so bile hiše bogatejših, saj si navadni državljani tega ne morejo privoščiti.

  2. 24. 11. 2015 09:35

    Najlepša hvala za dopolnitev iz prve roke! Koliko znanja so morali imeti ljudje, da so lahko delali take reči.

  3. 7. 09. 2016 08:26

    Še en podatek o skednju na sliki: v njem so našli vrezano letnico 1815.

Trackbacks

  1. 1902 Podlož – Marija Kraševec z najmlajšim sinom | Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: