1914 Pudob – V spomin in opomin na 1. svetovno vojno

Prva svetovna vojna je bila vojna, za katero je tedaj veljalo, da bo končala vse vojne, a je postregla z veliko neusmiljenostjo. Velikanskih posledic ni pustila samo na frontah, temveč tudi na življenju ljudi, saj se je izkazalo, da je vojna totalna tudi zato, ker je spremenila vsakdan civilnega prebivalstva, navade in običaje ljudi.

100. obletnica

S stoletno odmaknjenostjo nam pogled na vélike dogodke vélike vojne ponuja kaj klavrne rezultate. Vojne se še kar naprej vrstijo in ni jim videti konca …

Žrtve tudi med Slovenci

Tudi Slovenci smo v Habsburški monarhiji poleti l. 1914 postali dejavni del tega svetovnega procesa in del velikega vojaškega kolesja, posamično in kot skupnost, ki je v vojni žrtvovala doslej še ne natančno ugotovljenega števila sinov ter z njo dobila novo vojsko telesno in duševno pohabljenih mož, ki so se le s težavo soočali s sodobnim časom in preizkušnjami povojnega življenja. Še posebej boleče se je vojna zarisala v slovenska tla in življenja takrat, ko je z odprtjem soške fronte med Avstro-Ogrsko in Italijo neposredno stopila na slovensko zemljo na zahodnem robu slovenskega etničnega prostora.

Še vedno ni dokončnega odgovora na vprašanje o številu padlih slovenskih vojakov v 1. svetovni vojni. Približa ocena govori o umrlih na vseh frontah svetovne vojne: med približno 8 milijoni mobiliziranih vojakov skupne avstro-ogrske armade je bilo približno 160.000 vojakov iz slovenskih dežel.

Na krvavih poljanah 1. svetovne vojne je življenje izgubilo vsaj 35.000 slovenskih fantov. Za padlimi vojaki je žalovalo več kot 30.000 vdov in 49.000 vojnih sirot. Poleg tega je leta 1922 v slovenskem delu Kraljevine SHS popisanih še 11.467 vojnih invalidov.

Na koncu vojne je bilo ocenjeno, da so vojaške in civilne izgube na obeh straneh znašale preko 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Umrlo je 10 milijonov vojakov in 7 milijonov civilistov.