Skip to content

1888 Unec – Franc Jožefovo vladanje

17. 08. 2014
tags: ,
by

130518963Kraški svet brez tekoče vode in izvirov je bila velika ovira v življenju prebivalcev Unca in sosednjih vasi. Pomagali so si po najboljših močeh, tako da so se stoletja oskrbovali z vodo za potrebe ljudi in živine iz mlak (luž) v bližini naselja, v suši pa so jo vozili iz Unice pri gradu Haasberg. Vode je pogosto primanjkovalo, poleg tega je bila voda oporečna in vzrok številnih epidemij.

Leta 1889 Repič* zapiše:

“… Hudo zlo na tukajšnje prebivalce je pomanjkanje dobre pitne vode, kar je tudi glavni vzrok, da so pogostoma tu razsajale kužne bolezni, osobito ste davica in škrlatica neusmiljeno morile med nežno mladino …  Ljudje si hodijo iskat vode v skoro četrt ure oddaljeno lokev, ki pa je tudi bivališče brezštevilnih žab in drugih dvoživk … Večkrat pa lokev zamrzne in potem ubogi soseščani led lomijo, ga domov spravljajo in topé … Vodnjak koplje so po načrtu gosp. V. Putik-a, globok bode nad 30 m …”

Težave s pitno vodo so skušali rešiti ob posebni priložnosti, to je leta 1888, ko so, tako kot v vsem širnem cesarstvu, tudi na Uncu, praznovali 40-obletnico vladanja cesarja Franca Jožefa.

Slovesnost na Uncu;
dne 26. julija 1888
(Popisal učitelj P. Repič*)
Krajevni šolski svet z občinskim svetom na Uncu sklenil je praznovati ta veseli dogodek na dvojen način in sicer, da se napravi prvič šolska slavnost, ter s tem budi in krepi domorodne čute v srcih mladine in drugič z napravo dveh prekoristnih reči, kakor sta to občinski vodnjak in nove orglje**.

Za šolsko slavnost določil se je 26- julij. Na predvečer tega dne zaneteli so šolski otroci velikanski kres, ter ondi zapeli cesarsko pesen in druge domorodne pesni.

Drugi dan odšli so otroci s šolsko zastavo v cerkev***, kjer se je bil zbral krajni šolski svet in mnogo druzega ljudstva. Po slovesni sveti maši zapojo šolski otroci navdušeno cesarsko pesen. Na to podadó se nazaj v šolo, v z zimzelenjem in smrečjem lepo ozaljšani I. razred. Učenke spletle so okoli cesarjeve podobe krasen venec. Po razložitvi pomena te slavnosti, odpetji cesarske in drugih pesni, deklamovanji nekaterih patrijotičnih pesni in po konečni razdelitvi knjižice “Naš cesar,” odišli so otroci vsak na svoj dom.

Popoludne ob 1. uri pa se zopet zberó v šoli, odkoder so korakali s šolsko zastavo na čelu, vesele pesni prepevaje, proti Škocijanu, kjer se je šolska veselica imela vršiti. Škocijan je oddaljen od Unca tričetrt ure. Cel kraj je divje-romantičen in gotovo jeden najbolj znamenitih krajev Notranjske. — Tu zbralo se je že mnogo odličnega občinstva iz Cérknice, Planine in Unca. — Ko so se otroci odpočili, stopi med nje predsednik krajnega šolskega sveta, gospod župnik Fr. Klemenec, ter jih z navdušenimi besedami opominja očetovsko skrb preblazega vladarja povračati z ljubeznijo in udanostjo. Spominja se v svojem govoru osobito onih, sedaj že davno minolih tužnih časov, ko je v našej deželi še vladala kruta pest neukrotenega in neusmiljenega graščaka, ter spomnil jih je tudi, kako pogostoma so predniki začasa navala divjih sovražnikov – Turkov – pribežali v Škocijan, ter v tej divjini našli varno zavetje. Kako vse se je to predrugačilo, ko je zasijala tudi na Kranjskem obnebju svetla Habsburška zvezda. Ko je govornik končal, zaorili so stoteri “živio”-klici in navduševalni glasovi cesarske pesni odmevali so iznad groznega Škocijanskega žrela. – Pogoščenju otrok sledilo je petje, deklamovanje, otroške igre in solnce je že davno zatonilo, ko smo se ločili od ljubega kraja.

Trajen spomin na štiridesetletnico postavila pa si bode Unška občina z napravo občinskega vodnjaka, kateri se je začel letos kopati po inicijativi priljubljenega, za občinski blagor z dejanjem vnetega okrajnega glavarja g. dr. K. Russa, njegovemu neumornemu prizadevanju se je tudi zahvaliti za izdatno podporo 700 gl., kateri znesek je ministerstvo v to svrho blagovolilo podeliti. Vodnjak bode do 30 m globok, ter bode stal 2000 do 3000 gld. – Upati je, da bode dobila naša občina kmalu dobre pitne vode, ter se bode lahko ponašala z vodnjakom, kakoršnega bode imela le malokatera občina.

Župnijska cerkev pa bode v spomin na ta dogodek dobila nove orglje, katere že izdelujeta brata Zupan v Kropi. Stale bodo nad 1200 gld.

* P. Repič: Peter Repič, unški učitelj in dolgoletni vodja šole (1886 – 1924).

** nove orglje: “Stare orglje naredile bodo kmalu prostor novim, katere že izdelujeta brata Zupan v Kropi.” (Repič)

*** cerkev: unška župnijska cerkev Sv. Martina

130518963zVelecenjena gospica Mici Ule je v Ljubljani prejela pozdrave od družine Gliha.

Znamka nosi podobo cesarja Franca Jožefa in je bila izdana v letu praznovanja šestdesete obletnice njegovega vladanja. Ob isti priložnosti je bila izdana tudi unikatna razglednica.

Razglednica je objavljena tudi v naslednjih knjigah:
1. Franc Perko: Vasi v objemu železnice, na strani 32,
2. Milan Škrabec, … Dežela ob Cerkniškem jezeru, SO Cerknica, 1990, na strani 51
3. Pepi Krašna, Razglednice tiskarne Šeber, Postojna 2012 na strani 235.
Na naši strani si lahko preberete tudi kako so leta 1888 praznovali v Ložu, v Cerknici,
v Starem trgu in tudi v Begunjah.

Slovarček:

  • slavnost: slovesnost
  • ondi: tam
  • pesen: pesem
  • domorodne: domoljubne
  • druzega: drugega
  • podadó: odidejo, se podajo
  • deklamovanji: deklamiranju, recitiranju
  • patrijotičnih: domoljubnih
  • popoludne: popoldne
  • jeden: eden
  • Škocijan: Rakov Škocjan
  • preblazega: preblagega, dobrohotnega
  • povračati: povrniti
  • osobito: še posebej
  • tužnih: žalostnih
  • predrugačilo: spremenilo
  • zaorili: oglasili, zadoneli
  • pogoščenju: pogostitvi
  • solnce: sonce
  • napravo: izgraditvijo
  • g. dr. K.: gospod dr. Karol Russ, logaški okrajni glavar in poslanec na Dunaju

Viri:

Kraj: Unec
Datum: 1888 (besedilo), 26.10.1915 razglednica odposlana
Avtor: Maks Šeber, Postojna
Zbirka: Tine Schein
Skenirano: 18. 5. 2013
Oblika: razglednica

from → 1888, razglednica, Unec, Šeber

Dodajte komentar

%d bloggers like this: