1969 Rab – Na morju
Mesto Rab leži na istoimenskem otoku na ozkem polotoku. Obdaja ga staro obzidje. Značilen pogled na mesto predstavljajo štirje zvoniki. Pripadajo katedrali vnebovzetja blažene device Marije, cerkvi sv. Janeza Evangelista, sv. Andreja apostola in sv. Justine. Zavetnik Raba je sv. Krištof, ki naj bi otok rešil pred napadalci. V zahvalo hranijo njegovo lobanjo v relikviariju katedrale.
Ko sem imela dvanajst let, me je mati moje kolegice pri igri vzela s seboj na morje, da bi imela njena hči družbo. Z Reke smo se peljali z ladjo do Supetarske Drage. Na tej poti sem prvič v življenju videla delfine. Stanovali smo pri zasebniku. Jest smo hodili manj kot sto metrov stran v restavracijo. Stregel je natakar po imenu Šime. Desno roko je imel »suho« a ga to pri delu ni motilo. Bil je hiter in spreten, bolj kot vsi ostali. Pa še prijazen, tudi do otrok. Tu je ob večerih igral ansambel za ples. Midve s prijateljico sva šli po večerji na sprehod ob obali, njena mati pa na lov. Pošteno povedano, tudi jaz sem lovila – školjke. Ko sva se vračali, je že sedela na terasi z nekim moškim. Kdaj je prišla domov, se ne spomnim, saj sva medve že davno zaspali. Naslednje jutro sva šli na zajtrk sami. Takrat tega nisem razumela. Zdaj mi je jasno vse.
Morje na Rabu je bilo odlično. Kot nalašč za neplavalce, kakršna sem bila sama. Voda nizka in zaradi tega topla. Morsko dno pokrito z mivko. Hodil si in hodil, preden ti je voda segla do pasu. Najbolj všeč mi je bilo brodenje po toplem morju, ki ga je skalila plesajoča mivka pod mojimi stopali. Lep spomin, ki ga ne more skaliti niti dejstvo, da sva bili en teden prepuščeni sami sebi.
Rab je pri Slovencih poznan po težkih dnevih, ki so jih naši ljudje prebili, kot so rekli Italijani, »na letovanju«. Napozabno gorje.
Viri:
Kraj: mesto Rab na istoimenskem otoku
Datum: 1969
Avtor: Peter Naglič
Zbirka: Slovenski etnografski muzej
Skenirano: neznano
Oblika: skenirana datoteka
RSS - Posts