1936 Sevnica – Prisega

Vsi funkcionarji, uslužbenci in zaposleni v državni upravi, občinah in organizacijah, ki so se hranile pri državnem koritu, so morali ob nastopu službe priseči na vsemogočnega Boga, da bodo kralju (na prvm mestu) in domovini zvesti in bodo svoje delo opravljali v skladu s pričakovanji in zapisanimi direktivami. In tega so se tudi držali. Danes državni uslužbenci več ne prisegajo. Nima smisla prisegati s figo v žepu.

Ob razpadu Avstro-ogrske (1918) so ostale pošte na slovenskem ozemlju brez svoje uprave. Z nastopom samostojnosti je nastalo brezvladje, ker v Sloveniji ni bilo nobenega poštnega in brzojavnega ravnateljstva. Začasno je prevzela upravo in vodstvo tako imenovana slovenska narodna vlada v Ljubljani. Istega leta je za vse slovensko ozemlje ustanovila Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani. Sestavljalo ga je pet oddelkov, vsak je imel dva pododdelka. Pošte so se delile na državne, državne pogodbene in poštne zbiralnice (ena je bila tudi v gostilni Gnezda na Uncu), ki so jih postopoma zamenjale pomožne pošte.

Leta 1926 je Poštno ministrstvo prešlo v sestavo Ministrstva za gradnje za eno leto, potem pa v sestavo Ministrstva za promet. Poslovanje pošte so urejali pravilniki za vso državo.

Tega leta je minister, na podlagi 1. člena Zakona o prisegah in obljubah z dne 15. februarja 1929, predpisal Uredbo o opravljanju prisege v resorju ministrstva za pošto in telegraf.

Člen 1

Uradniki in uslužbenci poštno-telegrafske in telefonske stroke, poštnohranilnične stroke in pogodbeni poštarji prisezajo tako-le:
“Jaz N. N. prisezam na vsemogočnega Boga, da bom kralju in domovini zvest, da bom izvrševal svojo dolžnost točno in vestno po zakonih in zakonskih naredbah. Tako mi Bog pomagaj!”

Člen 2

Prisega se opravlja na isti način, kakor se opravlja pred civilnim sodnikom, odnosno sodiščem.

Člen 3

Prisego opravlja:
a) osebje po edinih oddelkov pri ministrstvu za pošto in telegraf pred svojim načelnikom;
b) osebje pri direkcijah pošte in telegrafa, pri poštni hranilnici in njenih podružnicah pred direktorjem, odnosno njegovim namestnikom;
c) osebje pri vseh ostalih poštno-telegrafskih in telefonskih uradih pred starešino, odnosno njegovim namestnikom;
č) pogodbeni poštarji prisezajo pred organom, ki ga odredi pristojna direkcija pošte in telegrafa.

Člen 4

Vsak uradnik ali uslužbenec priseže posebej, in sicer samo enkrat, preden nastopi službo, če ni prisegel že prej, ker je ta prisega pogoj za opravljanje poverjene dolžnosti.

Člen 5

O opravljeni prisegi se sestavi za vsakega uslužbenca v dveh originalnih izvodih zapisnik o opravljeni prisegi, kateri se glasi: “Zapisnik, sestavljen v … o prisegi ……………. Na poziv je prišel danes imenovani ter je prisegel po predpisu člena 1. uredbe o opravljanju prisege v resorju ministrstva za pošto in telegraf tako: (pride besedilo iz člena 1.). Uslužbencev podpis: Pred menoj: starešinov podpis: Okrogli žig urada.”

En izvod zapisnika o opravljeni prisegi se hrani v uslužbenskem listu ministrstva za uradnike in uslužbence ministrstva, odnosno v uslužbenskem listu oblastnega urada za ostale uradnike in uslužbence, drugega pa dobi uslužbenec, ki je prisegel. Podatki o opravljeni prisegi se vpišejo v oba izvoda uslužbenskega lista.

Člen 6

Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v “Poštansko – telegrafskem Vestniku”, takrat prestane veljati razpis št. 381 iz leta 1924.

V Beogradu, dne 27. februarja 1929, št. 9347

Minister za pošto in telegraf dr. K. Kumanudl