1963 Babno Polje, Bukovica – Mati in sin nekega zimskega dne

Na sliki sta Marija Ožbolt, Šemetova Mima z Velikega Vrha, ki se je spomladi vojnega leta 1941 poročila na Babno Polje k Ivanovim poleg nje pa njen drugi sin Slavko, tretji otrok od šestih. Nekega sončnega zimskega dne ju je na dvorišču domače hiše “pritisnil” po vsej verjetnosti zet Tone Vesel. Bilo je dovolj suho, da se mama niti ni preobula, ampak je pozirala kar v visokih zimskih copatih z okosmateno podlogo. Tudi plašča ali bunde nima, gotovo pa je dovolj oblečena, da ji ni bilo treba segati po dodatni obleki vsakič, ko stopi iz hiše in gre krmit prašiče, molzt krave, odkidat živalim, zajet vodo iz vodnjaka … Na kmetiji pač ne moreš pozimi v prezakurjenih prostorih skakati v kratkih rokavih in se kregati, kako je zunaj mraz …

Sin je videti oblečen v moderne špichoze in dobro obut v zloščene nizke škornje, v katerih se je – čeprav so namenjeni drugačni rabi – vseeno mogoče ravnokar prismučal dol po rebri za hišo z doma narejenimi smučmi.

Kako ga je mama malo za hec in malo zares ponosno prijela čez rame, češ, poglejte naju! Tokrat ne misli na to, kako je v hudih stiskah in pomanjkanju “gor spravljala” njega in njegove brate in sestre. No, vsaj dva od njenih otrok sta v tem času še v osnovni šoli, eden pa je pravkar začel delati v Kovinoplastiki, ki štipendira tudi dijaka s slike …

Mogoče bodo potem, ko bo konec poziranja, v kuhinji skupaj z zetom – fotografom sedli okoli mize in začeli obujati spomine na tisto davno leto, ko je mama, za kdo ve kakšno posebno priložnost, izjemoma zaklala kokoš. Zakurila je v štedilniku in jo dala kuhat v malce premajhen lonec – kakršen je pač bil pri hiši, tako da je kurja noga še čisto malo kukala iz vode. Medtem ko je gospodinja stopila najprej po rejnco, ki bo kokoško potisnila povsem v vodo, potem pa še po malo drv, je mačka, ki je kot vedno prežala na kak grižljaj, zavohala sveže meso nekje nad sabo. Ker takrat še niso delali mačjih konzerv in piškotov iz crkovine, ampak so mačke še znale poskrbeti zase, je tudi ta skočila na zaboj za drva, od tam pa bliskovito na štedilnik, zgrabila kurjo okončino in jo pobrisala z vsem, kar se je je držalo, po kuhinji skozi vežo na dvorišče, obetajoč si vsaj enkrat spodoben obrok, kakršen pritiče mačji zverini, ki varuje kaščo in hlev pred mišjo nadlogo … Prav velika tista kokoška ni mogla biti ali pa je bila mačka pravi tiger … Ah, ali je bilo vpitja, ko je gospodinja ugotovila, kaj se godi!! Mačko pa je moralo zadeti poleno v grbo, da je spustila kuro, ki so jo potem še enkrat umili in vtaknili nazaj v lonec. Družini je prav dobro teknila in praznično razpoloženje zaradi mačje epizode ni bilo prav nič skaljeno.

Je pa tudi mama Mima že prej dobro poznala in tudi priznavala staro modrost, ki pravi, da “žleht mačka pridno gospodinjo naredi”, kar pomeni, da stikljiva mačka prisili gospodinjo, da vso hrano skrbno pokrije in zapre in je ne pušča nikjer, kjer bi lahko lačna mačka prišla do nje. Skratka do hrane se obnaša skrbno, kot si ta božji dar zasluži … Vendar tako sposobne mačke, ki ukrade celo kuro iz lonca na zakurjenem štedilniku pa tudi nima vsak!

Slovarček:

• rejnca: pokrovka za kuhalno posodo
• špichoze: smučarske hlače; hlače s spodaj zoženimi in s trakom na stopalo pritrjenimi hlačnicami

Viri:

• Slavko Ožbolt, Markovec, ustno, avgust 2018

Kraj: Babno Polje, Bukovica
Datum: 1965
Avtor: verjetno Tone Vesel starejši
Zbirka: Tone Vesel mlajši
Skenirano: 3. 3. 2018
Oblika: fotografija