Preskoči na vsebino

1935 Dobec – Oranje po starem

7. 02. 2015
tags:
by

Oranje-po-staremNa sliki vodijo vole Krajnč oče – Anton Kranjc – iz Dobca, plug pa drži njihov drugi sin Jože, saj je fotografiral verjetno njegov mlajši brat Janez, ki se je ljubiteljsko ukvarjal s fotografijo. Posnetek je nekje s konca 30-tih let prejšnjega stoletja. Jože je bil rojen leta 1915, na sliki pa ima po moje vsaj 20 let.

Pri Krajnčih je bila navada, da sta oče in stric pri delu vedno nosila moder predpasnik. Spominjam se, da so Krajnč stric v tem predpasniku pogosto prinesli domov zemljo s kakšne krtine. Na ta način so nanesli skoraj vso zemljo za gredice pri hiši, ki stoji na sami skali.V predpasnik so si tudi brisali smolnate roke, kadar so delali v gozdu. Ko jim ga je nekoč moja teta Jerica oprala, so se močno ujezili: »Pa glih lepu se je bil utrdu!«

Zanimiva je še ena zgodba iz vojnih časov. Pri Krajnčih so se ustavili partizani in stricu govorili, naj se ne bojijo, da bi jim zemljo vzeli. Stric pa: »Se prou nč ne bojim! N firtoh je ne b z vrh Vinjga vrha prniesu!« So imeli izkušnje s prenašanjem zemlje …

Oranje-po-starem-001O oranju je bilo na StarihSlikah že dovolj napisanega, zato bi opozorila le na očetov »firtoh«.

Slovarček:

  • firtoh: predpasnik

Prispevek je napisala: Marija Košir (Maša Kranjc).

Kraj: Dobec
Datum: neznan, verjetno trideseta leta
Avtor: Jože Kranjc
Zbirka: Marija Košir (Maša Kranjc)
Skenirano: 25. 12. 2014 (Marija Košir)
Oblika: skenirana datoteka

11 komentarjev leave one →
  1. 7. 02. 2015 09:44

    Všeč mi je zgodba o opranem predpasniku – kot otrok sem včasih slišala govoriti odrasle, da tudi umazanija greje, da je umazan predpasnik ali hlače bolj topel… seveda povedano s pomenljivim nasmeškom na obrazu, ki je opravičeval zadrego zaradi nemarnega videza….

    Všeč mi je

  2. janez permalink
    7. 02. 2015 14:24

    Pri nas je v gozdu velikokrat pomagal tudi Kržičev France. Ni imel predpasnika, je pa imel hlače, ki se tudi niso vsak dan prale in so bile od smole kar precej prepojene, Bile so kot poštirkane. Bil sem še majhen fantič in France me je rad malo dražil, jaz pa sem se muzal okoli njega, Enkrat. so moji mali špičasti zobki preluknjali te smolnate hlače, da je kar odskočil. Hud pa ni bil, saj je bil prijazen do nas otrok.

    Všeč mi je

  3. Breda permalink
    7. 02. 2015 19:37

    Včasih so rekli takim hlačam, ki so bile od smole, da so od pimpoha.

    Všeč mi je

  4. Marija (Maša) permalink
    8. 02. 2015 09:25

    Pri nas v Dobcu so pimpoh rekli borovi smoli, hojeva ali smrekova je bila pa samo smola, če se prav spomnim.

    Všeč mi je

  5. martahren2112 permalink
    8. 02. 2015 23:38

    V Bezuljaku smo tudi rekli pilpoh.

    Všeč mi je

  6. Marija (Maša) permalink
    9. 02. 2015 14:08

    Saj je bil pri nas v Dobcu tudi pilpoh, ne pimpoh, ampak še vedno samo borov.

    Všeč mi je

  7. 11. 02. 2015 06:24

    Pri nas je tudi pilpoh in to je tista bolj redka tekočina, ki priteče iz sveže rane smrek in jelk, za bor ne vem, najbrž tudi. Velja pa še danes za dobro zdravilo . Pripovedovali so mi o stricu, ki bi si bil skoraj odrezal palec, a so mu gor dajali pilpoh in rana se je hitro in lepo zacelila… ali pa bi se morda vseeno? Pa v maže proti revmi so tudi dajajli pilpoh in smolo. Ampak a ni mogoče smola samo posušen pilpoh?

    Všeč mi je

  8. 17. 03. 2018 13:48

    V Bajgnah smo tud rjekli pilpoh VIK

    Všeč mi je

Trackbacks

  1. 1940 Dobec – Teta Jerica | Stare slike
  2. 1935 Križna gora – Pred cerkvijo | Stare slike

Dodajte komentar