1947 Bezuljak – Godca
Harmonika je bila na podeželju najbolj uporabljan glasbeni inštrument. Godec s harmoniko je bil povsod dobrodošel, vabili so ga v družbo, radi so mu plačali tudi pijačo. Jakob Brancelj – Podražov Jaka iz Bezuljaka je tudi rad raztegnil meh svoje harmonike. Leta 1947 pa je dobil družabnika v glasbi, Antona Nosana, ki pa je igral violino. Na sliki sta pred Podraževo hišo v Bezuljaku. Gospod Nosan sicer nekoliko čudno drži violino, Jaka pa veselo prebira črno-bele tipke.
Anton Nosan, ki je bil doma iz Kota pri Ribnici, je prišel v Bezuljak kot učitelj. Stanoval je pri Podraževih. V šolskem letu 1947/48 je učil prvi razred, med njegovimi učenci je bil tudi moj brat Slavko Hren. Ko je zagledal fotografijo, se je takoj spomnil prijaznega učitelja, ki je znal zelo lepo risati. Narisal je čudovite palčke, velike kakih 60 cm. Vsi šolarčki bi radi imeli take risbe. Posedali so pred Podraževo hišo in čakali učitelja, da bi jim narisal palčke. Žal niso dočakali tistih lepih palčkov. Kam je tov. Nosan odšel iz Bezuljaka, ne vemo natančno, vsekakor pa nekam na Goriško.
Ker je svet majhen, Slovenija pa še bolj, se je zgodilo, da sta se tov. Anton Nosan, šolski nadzornik za goriški in tolminski okraj, in tov. Marija Hren, predmetna učiteljica zgodovine in zemljepisa na Osnovni šoli Bovec, srečala pri opravljanju službe. Ko so po opravljenem nadzoru sedli k neformalnemu kosilu, je stekel prijateljski pogovor in gospod Nosan se je z veseljem spominjal dni, ki jih je preživel med Bezovci.
Na službene poti po osnovnih šolah, ki so bile tudi v manjših, odročnih krajih, kjer ni bilo javnega prevoza, se je tov. Nosan vozil z motorjem. Na eni takih poti se je smrtno ponesrečil.

Viri:
- Slavko Hren, Domžale
- Marija Hren, Bezuljak
Kraj: Bezuljak
Datum: 1947
Avtor: neznan
Zbirka: Jakob Brancelj
Skenirano: 4. 5. 2015
Oblika: fotografija